Škof Komarica: Navidezno upravljajo državo domači politiki, a glavne niti vlečejo kuhinje zunaj Bosne in Hercegovine

Slovenija | 13.02.2014, 22:51

Politiki v Bosni in Hercegovini sledijo načelu "divide et impera" oziroma "deli in vladaj". To je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal predsednik Škofovske konference Bosne in Hercegovine ter predsednik njene Komisije pravičnost in mir, škof Franjo Komarica. Kritičen je do Daytonskega sporazuma, ki ni prinesel rešitve za državo, za trenutne kaotične razmere pa krivi predvsem Evropo in ZDA. Prizanesljiv ni bil niti do sosednjih držav, prav tako ne do Slovenije.

Škof Komarica je prepričan, da bi morala biti Bosna in Hercegovina vzor uspele Evrope, edinosti v različnosti, a nobena država ni, tako je dodal, bližje temu, da se v njej uveljavi staro rimsko pravilo "deli in vladaj". "Tako majhnega prostora s toliko različnostmi, od nacionalnih, jezikovnih, verskih, kulturoloških do, če želite, tudi ekonomskih, kot je Bosna in Hercegovina, ni. To, kar so strategi vojne dobro preračunali, so najprej izpeljali na našem območju. Začeli so pri vas, v Sloveniji, šli čez Hrvaško ter se ustavili v Bosni in Hercegovini," je poudaril. Po besedah škofa Komarice je bil glavni povod za dogajanje na Balkanu, to so mu pojasnjevali tudi predstavniki evropskih in svetovnih sil ter Nata, pokazati vzhodni, predvsem ruski strani, kdo ima glavno besedo na stari celini. Vse, ki so prispevali svoj del v vojni, je pozval, naj državo znova pomagajo okrepiti. "Obnovite to državo, materialno, politično in na področju prava, da lahko ljudje v njej živijo brez obsojanja drug drugega. Če bo posameznik imel hišo, hrano, možnost vzgajanja svojih otrok, potem ne bo imel razloga, da ga bolijo tako velike rane in da brez razloga sovraži svojega soseda, ker nima najnujnejših stvari za preživetje."

Škof Komarica se je vprašal, komu je v interesu, da se je v Bosni in Hercegovini prijel rek "čim slabše, tem bolje" ter spomnil na besede tujcev, ki živijo tam. Kot je povedal, mu večkrat rečejo: "Gospod škof, nismo tukaj zaradi vas, ampak zaradi sebe." Po njegovem prav zato marsikdo reče, da so razmere v državi nadzorovani kaos, nad katerim bdi mednarodna skupnost. "To je trenutno Bosna in Hercegovina. To je nedopustljivo. Nobena evropska država ni v takšnem položaju kot Bosna in Hercegovina, s katero upravlja mednarodna skupnost." A s tem kritično razmišljanje škofa Komarice aktualne oblasti ni končano. Dejal je, da sami niso skrbniki lastne države. "Navidezno upravljajo državo domači politiki, a glavne niti vlečejo kuhinje zunaj Bosne in Hercegovine," še meni. Pričakuje, da bodo vse "kuhinje", kot jim pravi, od Bruslja in Washingtona do Strasbourga pokazale svoj pravi obraz. Zameri jim nepoštenost, neodločnost, neverodostojnost in nehumanost. Ob tem je spomnil na nedavni govor, ki ga je imel pred poslanci Evropskega parlamenta. Med drugim jih je okrcal z naslednjimi besedami: "Sram me je mnogih vas, evropskih politikov moje generacije, izdali ste naša načela. Skupaj z vami sem študiral, dobro poznam evropske vrednote in načela, na katere se vsi opirate. Zakaj jih ne uveljavite v moji državi? Kaj lahko evropski kontinent ponudi ostalim kontinentom, če na svojem lastnem kontinentu ne znate urediti tako majhnega prostora tako, da bodo človeka dostojno življenje živeli vsi državljani Bosne in Hercegovine!"

Predsednik Komisije pravičnost in mir pri Škofovski konferenci Bosne in Hercegovine je razmere v državi ponazoril s kočijo, polno ljudi, ki se je na poti polomila in je konji ne morejo izvleči. "Vse okoliške kočije, okoliške države, gredo naprej, le Bosna in Hercegovina zaostaja. Sprašujem se, kje je kočijaž? Kaj počne? Konji so konji, a kočijaž je kočijaž in bolni ljudje v kočiji so bolni. Vi ste kočijaž, Evropa, Amerika? Kaj počnete s kočijo? To je nedopustno, sramotno in ne moremo se pomiriti. In Cerkev nima pravice biti tiho, to ji nalaga evangelij." Kot je še poudaril, nekdo, ki dovoli, da okrog njega in v njem prevladujeta krivica in laž, nima pravice sebe razglašati za pravičnika. Škof Komarica je spomnil, da so bili prostori banjaluške nadškofije 18 let na razpolago, vse, od knjižnice naprej, so spremenili v zdravstveni center. V njem so sprejemali vse, ne glede na svetovnonazorsko prepričanje.

Glede Daytonskega sporazuma je dejal, da ga sprejema le polovica države, saj je v entiteti Republiki Srbski dan podpisa mirovne pogodbe dela prost dan, v federaciji pa ne. Opozoril je na izjavo, ki jo je leta 1995 pripravila Škofovska konferenca Bosne in Hercegovine. Sporazum je pozdravila v delu, ki je pozival h končanju vojne, a hkrati poudarila, da sporazum ne prinaša nič dobrega za prihodnost države. "Dayton je bil samo podlaga za končanje vojne, a ne tudi podlaga za izgradnjo pravne države. Bosna in Hercegovina potrebuje novo ustavo. Dayton ni ustava." Škof Komarica je prepričan, da si domači politiki sporazum pojasnjujejo vsak drugače. Iz njega so vzeli le tisto, kar jim ustreza, vendar so po njegovih besedah obšli ključen sedmi člen, ki govori, da se begunci lahko vrnejo v svojo domovino, spoštovanje človekovih pravic pa bo nadzorovala neodvisna komisija za človekove pravice in mednarodne policijske enote. "Kanclerju Kohlu, ki je bil sopodpisnik Daytona, sem dejal: 'Kako ste lahko dovolili, da lisice še naprej varujejo kokoši? Vi ste podpisali Daytonski sporazum in rekli: Ajde, drage kokoši, vrnite se v kokošnjak, tam vas čakajo lisice. To je smešenje žrtev. Vi nagrajujete zločince, a kaznujete žrtve. Po katerem mednarodnem načelu ste to storili.' On mi je odgovoril: 'Čakajte škof, to je prvi korak. Mi načrtujemo Dayton 2 in 3.' Sprašujem se, kdaj bo prišel ta Dayton 2 in 3.“

Škof Komarica se je prav tako vprašal, kateremu Daytonu pripada katoliška skupnost v Bosni in Hercegovini. Manjka mi 95 odstotkov vernikov v primerjavi z njihovim številom pred vojno, je bil kritičen. Nekaj krepkih je ob tem povedal tudi slovenskim in hrvaškim politikom. Zanima ga, kakšna je njihova vizija jugovzhodne Evrope, saj gre za sosedske in bližnje države. "Kaj smo zakrivili, da nas tako kaznujete? To moram vprašati tudi vas, v Ljubljani. Kaj smo zakrivili? Zakaj nam ne poveste, kakšna je naša krivda? Ne moremo sprejeti, da nas kaznujete, a ne poveste zakaj. Imamo vas za velike in pametne, verjamemo, da imate odgovor. Zakaj ga ne poveste? Večkrat sem slišal odgovor: 'Škof, kako ne sprejemate, kaj ste zakrivili? Trikrat se krivi. Prvič zato, ker ste katoličan. Drugič zato, ker ste Hrvat. Tretjič ste krivi zato, ker želite biti kot katolik in Hrvat Banjalučan.' Ampak jaz sem rojen v Banja Luki in moji starši so bili rojeni tukaj." Na vprašanje, ali se še danes nadaljuje prikrito etnično čiščenje, je škof Komarica odgovoril pritrdilno in dodal, da so mu že leta 1996 govorili, da katoličani ne bi smeli ostali na področjih, kjer živijo danes. "Rekli so mi: 'Ni bilo predvideno, da ostanete tukaj.' Ko je prišel k meni eden od pomembnih evropskih veleposlanikov, se ni niti usedel, a je že rekel: 'Nikakor nam ne gre v glavo, zakaj niste likvidirani. Ni bilo predvideno, da ostanete živi. S tem, ko ste ostali, ste prekrižali mnoge naše načrte.'"

Intervju s škofom Franjom Komarico smo posneli ob robu 76. redne plenarne seje Slovenske škofovske konferenca konec novembra lani.