250 milijonov otrok na svetu ne zna brati, pisati in računati
Svet | 02.02.2014, 06:00
Četrt milijarde otrok po svetu ne zna ne brati ne pisati ne računati, čeprav so številni med njimi več let obiskovali šolo. V nič gre tako 129 milijard dolarjev letno, ki jih vlade namenjajo izobraževanju. Poleg tega je danes še vedno 57 milijonov otrok, ki nimajo dostopa do izobraževanja.
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je pripravila 500 strani dolgo letno poročilo o izobraževanju. V njem opozarja, da bo svet vsaj 70 let zaostal za enim od ciljev tisočletja, to je vsem otrokom do leta 2015 omogočiti osnovnošolsko izobrazbo. Poleg tega ugotavlja, da je zaradi neprimernih metod poučevanja nepismenost razširjena precej bolj, kot so do zdaj domnevali strokovnjaki. Tako četrtina mladih, kamor Unesco načeloma šteje stare med 15 in 24 let, v revnih državah ne zna prebrati niti stavka, v podsaharski Afriki ta delež naraste vse do 40 odstotkov. "To, že 11. globalno poročilo znotraj pobude Izobrazba za vse, razkriva, da kljub temu, da je na leto po vsem svetu porabljenih 129 milijard dolarjev za izobraževanje, 250 milijonov otrok še vedno nima nikakršnih osnov. Zaskrbljujoč podatek je, da je od teh 125 do 130 milijonov otrok obiskovalo šole in končalo prva štiri leta izobraževanja," je dejala direktorica Unescovega urada v New Yorku Vibeke Jensen. Za takšne razmere je krivo predvsem dramatično pomanjkanje učiteljev v državah v razvoju, pomanjkljiva izobrazba prosvete in slaba kakovost pouka na splošno. V nekaterih državah tako na primer v razredu sedi tudi več kot 100 učencev.
Poročilo obravnava tudi razvite država. Ugotavlja, da na primer v Franciji, Nemčiji in Veliki Britaniji priseljenski otroci zaostajajo za sovrstniki, saj se pri najbolj osnovnih učnih ciljih običajno odrežejo mnogo slabše. Podobne težave pestijo tudi domorodne skupnosti v Avstraliji in na Novi Zelandiji.
Unesco zato v poročilu poziva, naj se globalne izobraževalne politike ne osredotočajo zgolj na število v šole vpisanih otrok, ampak tudi na dostop in boljše metode poučevanja.
