Radio Ognjišče
Jure SešekJure Sešek
Mark GazvodaMark Gazvoda
Helena KrižnikHelena Križnik

Kriki na pomoč iz Homsa

Svet Marjana Debevec

Medtem ko mednarodna skupnost išče rešitve za sklenitev mirovnega sporazuma v Siriji, pa je stanje tamkajšnjih ljudi več kot zaskrbljujoče. Trpijo lakoto, nimajo zdravil in sredstev za ogrevanje. Prebivalci Homsa so še vedno ujeti v mesto, v katero ne more priti nobena pomoč. Prav tako še ni nobenih novic o ugrabljenih duhovnikih in škofih.

Ruski pravoslavni patriarh Kiril I. in sirski grkopravoslavni patriarh Youhanna X. sta v skupnem pozivu udeležencem na mirovni konferenci v Ženevi zahtevala takojšnje premirje v Siriji in izpustitev vseh krščanskih talcev. Posebej sta jih pozvala, naj dokažejo človečnost in usmiljenje ter svojo pripravljenost za mir.

Danes pa poteka tudi mednarodna molitvena veriga za srečno vrnitev italijanskega misijonarja p. Paola dall'Oglia, ki so ga ugrabili v Siriji. Njegova ugrabitev je zavita v skrivnost in nič ni znanega o njegovem stanju. Med molitvijo bodo prebrali nekaj njegovih besedil in pričevanj. Nuncij v Siriji msgr. Mario Zenari: »Nobene novice še nimamo o p. DallOgliu! Sicer o njem krožijo različni glasovi, vendar pa jih ne moremo potrditi. Žal je minilo že šest mesecev. Mineva tudi že skoraj leto dni, odkar sta bila v okolici Aleppa ugrabljena še dva duhovnika, čez tri mesece pa bo eno leto, odkar so ugrabili dva pravoslavna škofa. Žal od vseh teh ljudi ni nobenih novic!«. In kakšna je v tej težki situaciji vloga Cerkve? »Imamo zahtevno poslanstvo. Poskušamo biti blizu ljudem, tako kristjanom, kot tudi pripadnikom drugih verstev. Vsi namreč trpijo zaradi vojne, revščine, lakote in mraza. Poleg materialne pomoči, jim moramo predvsem stati ob strani in z njimi deliti trpljenje«, je še povedal nuncij Zenari.

Glede mirovne konference pa je nuncij dejal, da je velik uspeh že to, da so po treh letih sprte strani sedle za isto mizo. Prevelikih pričakovanj sicer nima, želi si le, da bi omogočili dostop človekoljubne pomoči ljudem, ki so odrezani od sveta. Pri tem ne gre le za prebivalce Homsa, ampak tudi za dva milijona drugih ljudi, ki živijo v strašnih razmerah.

Iz Homsa se je medtem oglasil nizozemski jezuit p. Frans van der Lugt. Največji problem je po njegovih besedah lakota in pomanjkanje zdravil. Preko you tuba je poslal naslednje video sporočilo: »Ne bom sprejel tega, da bi pomrli od lakote. Ne sprejemam tega, da tonemo v morju lakote in dopuščamo, da nas valovi smrti vlečejo na dno. Ljubimo življenje in hočemo živeti. V Homsu nočemo umreti od lakote. Kristjani in muslimani ljubimo življenje in hočemo živeti«, je v pretresljivem sporočilu še dejal nizozemski jezuit v Homsu. Kristjani po vsem svetu lahko prebivalce Sirije predvsem podpremo z našo molitvijo.

Svet, Cerkev po svetu

VIDEOTEKA

  • Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv) Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv)

    Star sem 23 let in smrti se ne bojim

    Nedavno je v medijih odmevala zgodba o tem, da želi Mestna občina Maribor v Bresternici poleg skupnostnega centra za demenco zgraditi še hišo hospic. Predlog, ki se ga je razveselil marsikdo, ki ...

    Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik) Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik)

    Bratstvo in sestrinstvo - lepota in izziv

    Redovniki in redovnice so se v sredo zbrali pri kapucinih v Kančevcih na tradicionalnem letnem redovniškem dnevu. V letu, ko se spominjamo prehoda sv. Frančiška Asiškega v večnost, so se ustavili ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    Avdio player - naslovnica