Bančna luknja znaša skoraj 5 milijard evrov

Slovenija | 12.12.2013, 15:22 Tanja Dominko

Zdaj je končno znano, kako velika je luknja v osmih slovenskih bankah - kapitalski primanjkljaj znaša kar 4,7 milijarde evrov. V bankah NLB, NKBM in Abanka bo tako potrebna dokapitalizacija v višini treh milijard in 12 milijonov evrov in bo takojšnja po odobritvi Evropske komisije. Za dokapitalizacijo preostalih petih bank pa bo Banka Slovenije izdala odredbo do junija prihodnje leto. Guverner Banke Slovenije pravi, da bodo po izvedenih ukrepih banke ene najbolje kapitalsko ustreznih v evroobmočju.

Na novinarski konferenci, ki jo je v živo spremljala precejšnja množica slovenskih in tujih novinarjev, je guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec takole oznanil. „Kapitalski primanjkljaj pregledanih osmih bank bi v primeru neugodnega scenarija znašal 4,778 milijarde evrov.“

Samo za dokapitalizacijo NLB, NKBM in Abanke Vipa bo država namenila dobre tri milijarde evrov. Ker so te tri banke za zdaj že zaprosile za ukrepe, bo ta dokapitalizacija relativno hitro stekla, čeprav spet ne tako hitro, kot si je vlada želela, ki je optimistično pričakovala, da bo potrditev s strani Bruslja, ki je pač potrebna za začetek procesa, slišala že danes. Na vprašanje, ali bodo za pomoč tem trem bankam postavili kakšne pogoje, minister za finance Čufer odgovarja: „Imamo dvoje vrste pogojevanj. Eno so zaveze, ki jih je dala Republika Slovenije do Evropske komisije za vsako banko posebej, kaj bo banka spoštovala. Te se nanašajo na privatizacijo bank, ki so prejemnice pomoči, na način korporativnega upravljanja, upravljanja s tveganji, omejevanja izkoriščanja državne pomoči za konkurenčno prednost na trgu. Abanka Vipa takih zavez še ni pripravila. Drugi del zavez se nanaša na relacijo med RS in bankami. Eden je, da je vlada zavezala tako organe vodenja kot nadzora, da morajo sodelovati z organi pregona v iskanju kaznivih dejanj, ampak tudi v samoiniciativnem iskanju in prijavljanju kaznivih dejanj, pa tudi na področju vlaganj odškodninskih tožb, da se del premoženja vrne nazaj.“

Skupno bodo stroški za sanacijo bank znašali tri milijarde za dokapitalizacijo omenjenih treh bank, 450 milijonov pa za dokapitalizacijo Factor banke in Probanke.

Kot je pojasnil Jazbec, so želeli s pomočjo neodvisnih mednarodnih strokovnjakov dobiti predvsem oceno o trdnosti slovenskega bančnega sistema in zahtevo po dodatni kapitalizaciji v treh omenjenih bankah. Kaj pa ostalih pet bank-Gorenjska banka, Banka Celje, Unicredit, Raiffeisen in Hypo Alpe Adria ? Pozvali jih bodo, da zagotovijo sredstva za kapitalski primanjkljaj, je povedal Jazbec. Ta primanjkljaj po njegovih besedah ne pomeni nujno potrebe po dokapitalizaciji, „ker lahko banke svojo kapitalsko ustreznost okrepijo tako s povečanjem prihodkov, z večjo izterjavo kreditov, z vnovčevanjem zavarovanj pri slabih kreditih, s prenosi naložb na družbe v skupini, dokapitalizacijo in vrsto ukrepov. Pričakujemo, da bodo lastniki teh bank to uspešno opravili do konca junija“.

Vlada poleg tega načrtuje privatizacijo bank- delež v NLB želi zmanjšati na 25 odstotkov in eno delnico, delež v NKBM pa prodati v celoti, je povedal Čufer. Bruto javni dolg se bo po izvedbi ukrepov v bančnem sistemu zvišal na 75,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), neto dolg pa bo pri 68,5 odstotka BDP.

Prvi odzivi na izide stresnih testov v Sloveniji kažejo, da so bili takšni izidi pregleda bank pričakovani. Tako v koaliciji kot v opoziciji pa poudarjajo, da je potrebno poiskati krivce za nastale razmere in jih ustrezno kaznovati ter poskrbeti, da bodo slovenske banke in z njimi gospodarstvo z ustreznimi ukrepi zdaj resnično uspešno okrevali.

Prvak SDS Janez Janša je izpostavil, da se je vlada odločila zgolj za krpanje bančnega sistema, namesto da bi se odločila za prenovo bank. Po oceni Janše ni toliko problem v trenutnih upravah in nadzornih svetih, pač pa so bistveno bolj problematične "garniture na drugi, tretji, četrti stopnji, ki sprejemajo odločitve in ki so v bistvu podaljšek tega, kar je slovenske banke potopilo že v 90. letih". Kot pozitivno novico je Janša izpostavil to, da je sedaj na vsaj približno transparenten način ugotovljeno knjigovodsko stanje v slovenskem bančnem sistemu in napoved vlade, da bo šla s privatizacijo bank praktično do konca.

Po besedah predsednika SLS Franca Bogoviča so danes objavljene številke glede bančne luknje pričakovane, prav tako postopki glede dokapitalizacije in prenosa slabih terjatev. Bogovič je sicer nekoliko razočaran nad tem, da za zdaj odgovorni ne predvidevajo posebnih ukrepov glede vodstev bank, ki so prestale stresne teste in bodo dokapitalizirane iz javnih financ. Tudi predsednica NSi Ljudmila Novak je take rezultate stresnih testov pričakovala. Opozarja pa, da se v Sloveniji dostikrat zatakne pri načinu izvedbe potrebnih ukrepov. Zato pričakuje, da bo obljubljeno tudi izvedeno, tako glede sanacije bank kot tudi glede odgovornosti.

Kaj pa koalicija? Rezultati pregledov bank so tudi po besedah predsednika SD Igorja Lukšiča pričakovani. Strinja se, da se poišče odgovorne za nastalo luknjo in ekipe v bankah tako izpopolni, da se to ne bo več dogajalo. Če se nam to še enkrat zgodi v prihodnjem letu ali dveh, bo namreč Slovenija izgubila kredibilnost tudi navznoter, je posvaril Lukšič. Predsednik DeSUS Erjavec je teste sprejel bolj pozitivno. "Očitno bo Slovenija lahko sama sanirala bančno luknjo, kar je izjemnega pomena", je dejal. Zdaj je na vladi, da izpelje primerne ukrepe, je dodal. Virant je bil danes celo brez komentarja.

Poglejmo še k drugim odzivom. Kolikor je danes dan čistih računov, pa je tudi dan upanja, da se bomo iz preteklih napak vendarle kaj naučili, so se oglasili na Gospodarski zbornici Slovenije.

Odzivi prihajajo tudi iz Bruslja. "Danes je jasno, da lahko Slovenija svoj finančni sistem sanira brez finančne pomoči evropskih partnerjev", je zapisal evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn. "Pozdravljam današnjo objavo neodvisne ocene stanja in odpornosti slovenskega bančnega sektorja. Po mnenju Sveta Evropske unije je bila ta ocena za Slovenijo nujna za ukrepanje v zvezi z odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij. Ocena, ki so jo izvedla štiri vodilna zunanja svetovalna podjetja v roku, ki ga je določil Svet, in na podlagi verodostojne metodologije, je prinesla zanesljive rezultate.“

Po mnenju Rehna je pomembno tudi, da Slovenija še naprej izvaja obsežne gospodarske reforme. Predvsem mora izboljšati upravljanje podjetij, izvesti privatizacijo in uvesti zakonodajne reforme za izboljšanje poslovnega okolja. Takojšen in odločen napredek na vseh teh področjih bo nujen za povrnitev zaupanja, povečanje naložb ter ustvarjanje razmer za trajnostno rast in več delovnih mest, je še dejal komisar za gospodarske zadeve.

Njegovo mnenje deli tudi šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem, ki je prepričan, da "bo dokapitalizacija bančnega sektorja, skupaj z izvedbo ukrepov za prestrukturiranje finančnega in korporativnega sektorja, stabilizirala slovenski bančni sektor". "Močnejše banke in izboljšano poslovno okolje bodo postavili temelje za gospodarsko okrevanje," je ocenil Dijsselbloem.