Slovenija na indeksu korupcije zdrsnila še nižje
Svet | 03.12.2013, 12:27 Petra Stopar
Mednarodna organizacija za boj proti korupciji je objavila novo lestvico indeksa zaznave korupcije v javnem sektorju. Slovenija je med državami, ki so dosegle največji padec. V primerjavi z lanskim letom je med 177 državami zdrsnila za šest mest, s 37. na 43.
Kot so sporočili v Društvu Integriteta, ki deluje pod okriljem Transparency International, je lani dobila oceno 61, letos pa 57, pri čemer 0 pomeni visoko koruptivnost, 100 pa "zelo čisto" državo. Tako kot senat protikorupcijske komisije, ki je pred dnevi odstopil, tudi v društvu opozarjajo, da so spremembe nujne, a da politične volje za njih še vedno ni.
Indeks meri zaznavo stopnje korupcije v javnem sektorju v posamezni državi in temelji na percepciji poslovnežev in analitikov. Kot je na novinarski konferenci opozoril generalni sekretar Društva Integriteta Vid Doria, sta politična kultura ter stopnja integritete, transparentnosti in odgovornosti na nizki oziroma rizični ravni. Politične stranke pa so eden izmed ključnih demokratičnih stebrov, brez katerih ni demokracije. „Zato je toliko bolj nerazumljivo, zakaj politiki in odločevalci že vrsto let ne želijo prekiniti te skrivne prepletenosti z interesnimi skupinami. Praktično edini razlog bi bil, da osebni, posamezni interesi nadvladajo javni interes,“ pravi Doria in dodaja, da se mora to sprenevedanje končati.
V društvu pozivajo stranke in vladajočo elito, naj sprejmejo sistemske rešitve, v katerih bo prevladovala transparentnost poslovanja, podkrepljena z visoko stopnjo integritete in odgovornosti do državljanov in do javnega denarja. „Potrebno je uvideti, da nam korupcija krči socialne, delavske, zdravstvene in druge pravice.“
Rezultati dokazujejo, kako so države, ki spodbujajo transparentnost in odgovornost, bolj uspešne pri preprečevanju korupcije, navajajo v Društvu. Po oceni predsednice TI Slovenia Simone Habič je znak netransparentnega delovanja pri nas to, da poslanci sprejemajo zakone mimo ustave in v neskladju z drugimi zakoni, pod vplivom skritih lobističnih interesov. Kot opozarja, mora biti poraba javnega denarja transparentna in vsi posli javno dostopni.
V društvu tudi že leta opozarjajo na neprimerno ureditev področja javnega naročanja. Po besedah sekretarja samo v zdravstvu zaradi pomanjkljivosti le-tega Slovenija letno izgubi 50 milijonov evrov. Po spremembah vpijejo še javno-zasebna partnerstva, poslovanje podjetij v državni in lokalni lasti, razpolaganje z javnim premoženjem, lokalna samouprava in bančni sistem.
Sicer pa sta se kot državi, kjer je najmanj korupcije, letos z 91 točkami uvrstili Danska in Nova Zelandija, sledita pa Finska in Švedska s 89 točkami. Kot najbolj koruptivne so se uvrstile Somalija, Severna Koreja in Afganistan. Dejstvo, da je več kot dve tretjini držav na svetu koruptivnih, bo po mnenju organizacije oviralo gospodarsko okrevanje ter boj proti revščini in podnebnim spremembam.
