Bruselj odobril pomoč slovenskim bankam

Slovenija | 18.12.2013, 12:27

Evropska komisija je sprejela odločitve o petih slovenskih bankah. Državno pomoč je odobrila za Novo ljubljansko banko in Novo kreditno banko Maribor, začasno državno pomoč za Abanko, dokončno pa bo odobrila državni poroštvi za Probanko in Factor banko. Finančni minister Uroš Čufer ob tem poudarja pomembnost čimprejšnjega prestrukturiranja.

Evropska komisija je odobrila ukrepe državne pomoči za pet slovenskih bank. Odobrila je načrta prestrukturiranja za Novo Ljubljansko banko in Novo kreditno banko Maribor ter pomoč za nadzorovano prenehanje poslovanja Factor banke in Probanke. Prav tako je za zagotavljanje finančne stabilnosti začasno odobrila pomoč za Abanko Vipa.

»Te odločitve bodo okrepile zaupanje v slovenske banke,« je poudaril evropski komisar za konkurenco Joaquin Almunia. »Po rezultatih pregleda kakovosti aktive bank in stresnih testih bodo načrtovani ukrepi za urejeno sanacijo in likvidacijo bank zagotovili, da se bo lahko slovensko gospodarstvo zanašalo na zanesljiv in zdrav bančni sektor.«

Vsaka banka mora izpolnjevati tri merila za odobritev pomoči: zagotoviti zmožnost preživetja banke, ustrezno delitev bremen s prispevkom podrejenih upnikov ter ukrepe za preprečitev izkrivljanja konkurence.

Minister Uroš Čufer je ob prihodu v Bruselj povedal. »Potem ko bodo prenesene terjatve na slabo banko, je treba čim prej začeti prestrukturiranje podjetij, eno po eno, vzporedno nas pa še vedno čaka Slovenski državni holding in sprejetje strategije.«

Slovenija je tako iz Bruslja dobila zeleno luč za dokapitalizacijo bank ter v primeru NLB, NKBM, Probanke in Factor banke tudi za prenos slabih terjatev na slabo banko. V primeru Abanke bo morala s prenosom na slabo banko počakati na končno odločitev komisije.

Kolikšne bodo dokapitalizacije

Potrditev pomeni zeleno luč za dokapitalizacije bank. Država bo NLB dokapitalizirala z 1,551 milijarde evrov (1,14 milijarde evrov dokapitalizacije v denarju, 411 milijonov v obveznicah) in NKBM z 870 milijoni evrov (619 milijoni v denarju, 251 v državnih obveznicah). Hkrati pa bo to tudi zelena luč za "zradiranje" obveznosti bank do imetnikov podrejenega dolga; NLB bo odpisala celotnih 257 milijonov evrov, NKBM pa 64 milijonov evrov podrejenih obveznic. Pri Abanki, ki z razliko od NLB in NKBM Evropski komisiji še ni posredovala programa prestrukturiranja, je predvidena 591-milijonska državna dokapitalizacija in odpis za 120 milijonov evrov podrejenega dolga.

Kdaj prodaje bank?

Med zavezami države je tudi prodaja bank. Ni pričakovati, da bi veliko denarja davkoplačevalci dobili nazaj s prodajo dokapitaliziranih bank. Minister Čufer je v četrtek prodajo NKBM napovedal šele za leto 2016. Časovnega načrta prodaje 75 odstotkov minus ene delnice NLB in Abanke pa sploh še ni. Časnik Finance sicer navaja, da je med evropskimi bankami zaznati precej zanimanja že zdaj.