Izberimo domačo jelko

| 19.12.2013, 10:16

Zadnja leta se vse več ljudi odloča, da domove za božične praznike okrasi z naravnimi drevesci. Ponudba na tržišču je velika, izkušnje zadnjih let pa kažejo, da se povpraševanje po domačih slovenskih drevescih zmanjšuje, predvsem zaradi uvoza smrekic in jelk iz tujine, kjer jih prav za ta namen pridelujejo.

Tudi pri izbiri božičnih drevesc vse bolj prisegamo na naravno. Mnogi se tako odločajo za nakup gojenih drevesc posajenih v posode, ki jih lahko uporabljajo več let, predvsem pri trgovcih pa prevladujejo naravna božična drevesca pripeljana iz tujine, gojena prav v ta namen. Potrošniki jim dajejo prednost, ker gre za vrste iglavcev, ki se ponašajo z nekoliko bolj polnim izgledom, v primerjavi z v slovenskih gozdovih nabranimi jelkami in smrekami.

Izberimo domačo jelko ali smreko

Okrasna drevesca, pridelana v Sloveniji, bodo v letošnjem decembru na tržiščih označena z rdečo nalepko z letnico 2013, napisom »Zavod za gozdove Slovenije« in sloganom »Darilo gozda vašemu domu«, pravi Marija Kolšek z Zavoda za gozdove Slovenije in opozarja:

"V gozdu se lahko okrasna drevesa sekajo le na podlagi odločbe, ki jo lastniku gozda izda Zavod za gozdove Slovenije. V njej so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc na gozdu neškodljiv način. Večinoma so to smrečice iz gozdnih površin, pridobljene na naravi prijazen način."

Na Zavodu za gozdove Slovenije še opozarjajo, da prodaja domačih, v slovenskih gozdovih pridobljenih drevesc pada, čeprav razlike v ceni s tujimi pravzaprav ni. Pričakujejo, da bo v teh dneh na trgu okoli 25.000 domačih okrasnih drevesc.

Dvigniti je potrebno okoljsko zavest

V Zavodu za gozdove Slovenije, ki usmerja pridobivanje okrasnih drevesc iz gozdov v skladu z določili Zakona o gozdovih sicer spodbujajo nakup naravnih v Sloveniji pridelanih okrasnih drevesc. "Dvigniti želimo okoljsko zavest. Domača okrasna drevesca so pridelana na način, ki najmanj škoduje našemu življenjskemu okolju, upoštevajoč način pridelave ter prevoz na tržišče. Večinoma so to smrečice, zrasle v gozdovih, na zaraščajočih se kmetijskih površinah, pod daljnovodi, tudi v namenskih nasadih zunaj gozda. Posekane so bile brez škode za gozd," še pojasnjuje Marija Kolšek.

Gozdarji pa opozarjajo tudi na omejitve za nabiranje mahov za postavitev jaslic. Tega lahko pridobivamo v gozdu v omejenih količinah tako, da na isti površini odvzamemo največ petino vsega mahu. Nadzor nad pridelavo okrasnih drevesc in pridobivanjem mahov vrši gozdarska inšpekcija.