Slovenski zajtrk
Zaužijmo slovenski zajtrk
Slovenija
Vrtčevski in osnovnošolski otroci so dan slovenske hrane začeli s tradicionalnim slovenskim zajtrkom, sestavljenim iz mleka, medu, masla, kruha in jabolk slovenskega porekla. V projekt je skupaj vključenih skoraj 273 tisoč otrok iz 361 vrtcev in 488 osnovnih šol, in to z namenom približati pomen lokalno pridelane in predelane hrane ter zdravega načina prehranjevanja. Pobudi smo se pridružili tudi na Radiu Ognjišče.
Otroci okusili slovenski med, maslo, mleko in jabolka
Namen zajtrka, ki je letos organiziran tretjič zapored, je, da pomen kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva, ohranjanja čistega okolja v povezavi s pomenom zdrave in uravnotežene prehrane ter gibanja spoznajo že otroci. Skozi idejo o nujnosti zajtrkovanja spoznajo, da je treba biti pozoren, kakšno hrano jemo, pa tudi to, da je lokalna hrana ustreznejši izbor. S tem gre tudi za spodbujanje javnih zavodov k nakupu lokalnih živil ter obenem o tem ozaveščanje staršev, vzgojiteljev in druge javnosti, da bi izboljšali zavedanje o namenu in razlogih za lokalno samooskrbo, domačo pridelavo in predelavo hrane.
V zajtrk in dan slovenske hrane je bilo letos v vrtcih in osnovnih šolah udeleženih okoli 273 tisoč otrok. Minister za zdravje Tomaž Gantar je ob predstavitvi zajtrka dejal, da se tu uresničuje projekt, o katerem je bilo veliko govora v okviru Svetovne zdravstvene organizacije, saj se zavedamo, da zdravje ni stvar samo ministrstva za zdravje, ampak delovanje na področju različnih politik. Zdravje je na daljši rok možno ohraniti s primerno telesno aktivnostjo in pravilno prehrano, zato je treba s tem, po Gantarjevih besedah, začeti pri najmlajših, ki potem lahko svoje navade ohranijo v kasnejših letih. »Pri tem je še posebej pomemben zajtrk, ki ga je v Sloveniji skozi leta mnogo ljudi opustilo, zato je treba temu posvetiti večjo pozornost,« je povedal minister.
Financiranje slovenskega zajtrka v celoti prevzelo ministrstvo
V prvi izvedbi leta 2011 je slovenski zajtrk zaživel s pomočjo donacij podjetij in slovenskih proizvajalcev, ki so v šole dostavili hrano. Drugo leto so pristojna ministrstva vrtcem in šolam predlagala, da iz lastnih sredstev, ki jih imajo za malico, kupijo živila za zajtrk, saj so podjetja in kmetijska gospodarstva zaradi krize in slabe letine živila le s težavo donirala. Zato je kar nekaj šol ostalo brez hrane, ker sredstev niso imela za nakup izdelkov, niso pa ostali brez reklamnih brošur, saj je zanje denar zagotovilo ministrstvo. Letos je drugače, saj je denar za izvedbo tradicionalnega slovenskega zajtrka zagotovilo ministrstvo za kmetijstvo in okolje.
Za nakup slovenskih dobrot je bilo letos namenjenih 130 tisoč evrov, za promocijske plakate pa 1000 evrov. Kmetijsko ministrstvo je tako na otroka namenilo 0,47 evra. Otroci so tudi letos za zajtrk okusili slovenski med, maslo, mleko in jabolka. Med je tudi tokrat prispevala Čebelarska zveza Slovenije, ki je pobudnica projekta.
Slovenski zajtrk smo prvič izvedli tudi na Radiu Ognjišče. Sodelavci smo prinesli hrano, ki je bila pridelana ali predelana doma: marmelada, kruh, med, jajca, mleko, sir, salama, čili, kumarice, paradižnik ... Dogodek smo sklenili prihodnje leto ponoviti.
