Gregor Virant DL

Virantu v interpelaciji tudi očitki zaradi izbrisanih in dogovorov s sindikati

Slovenija | 13.11.2013, 07:21

V opoziciji so prepričani, da notranji minister Gregor Virant pri svojem delu škoduje Sloveniji. V interpelaciji mu poleg že znanih očitkov o škodovanju podeželju in neetičnem ravnanju očitajo še, da je predlagal zakon o odškodninah izbrisanim z nejasnimi finančnimi posledicami.

Opozarjajo, da se je višina obljubljenih sredstev v ta namen zvišala, opozicija tudi nasprotuje pavšalnim izplačilom izbrisanim.

Pri sporazumih s sindikati Virantu med drugim očitajo, da je javnim uslužbencem, ki so člani reprezentativnih sindikatov, zagotovil za 20 odstotkov višja izplačila solidarnostnih pomoči in jubilejnih nagrad. Po mnenju vodje poslancev SDS Jožeta Tanka je to tudi ustavno sporno.

Medtem SLS Virantu najbolj zamerijo predloge v zvezi z občinami. Po mnenju predsednika SLS Franca Bogoviča Virant ne razume lokalne samouprave.

Po mnenju predsednice NSi, ki je pobudnica interpelacije, Ljudmile Novak, je interpelacija upravičena in smiselna.

Virant v odzivu na interpelacijo: Škoda, da nam namesto sodelovanja mečejo polena pod noge

Notranji minister Gregor Virant se je odzval na interpelacijo, ki so jo zoper njega vložile SDS, SLS in NSi. V pisnem odzivu izraža veselje nad opažanjem opozicije, da na ministrstvu delajo s polno paro. Je pa po njegovem škoda, da jim namesto potrebnega sodelovanja mečejo polena pod noge.

Virant zagotavlja, da ga nobeno poleno ne bo omajalo v prepričanju, da svetih krav v Sloveniji ne sme biti več.

Prav tako ga interpelacija ne bo omajala v stališču, da je občin preveč in da se veliko denarja zmeče skozi okno, namesto da bi ga usmerili v razvoj podeželja in mest.

Dogovor s sindikati, ki ga je Virant dosegel v rekordnem času in socialnem dialogu, pa v letu 2014 znižuje plačno maso v javnem sektorju za 260 milijonov evrov.

Zakon o odškodninah izbrisanim pa popravlja neumnost politike, še poudarja minister. Če ne bo sprejet, se po njegovem tvega tisoče izgubljenih tožb v Strasbourgu, ki bi državljane stale več kot odškodnine v zakonu.

Vsebina interpelacije

Skupina poslank in poslancev

(prvopodpisani mag. Matej Tonin)

Ljubljana, 12. 11. 2013

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE

Janko Veber,

Predsednik Državnega zbora

Na podlagi 118. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06 in 47/13) in 250. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 35/02, 60/04, 64/07, 92/07-UPB1, 105/10, 79/12-Odl. US, 80/2013) podpisane poslanke in poslanci

vlagamo

INTERPELACIJO O DELU IN ODGOVORNOSTI MINISTRA ZA NOTRANJE ZADEVE DR. GREGORJA VIRANTA

1. zaradi poskusov ogrožanja sistema lokalne samouprave in posledično kratenja ustavne pravice, ki jo opredeljujeta 138. člen Ustave Republike Slovenije in Evropska listina lokalne samouprave, in sicer z napovedjo ukinitve posameznih občin in z zakonskim predlogom, ki izrazito nesorazmerno in nepravično v večji meri znižuje finančna sredstva manjšim in finančno šibkejšim občinam ter jih posledično postavlja v finančno podrejen položaj v primerjavi z večjimi (predvsem mestnimi) občinami. Takšen predlog ogroža tako izvajanje obveznih nalog nekaterih občin kot tudi skladen regionalni razvoj Republike Slovenije, ki je kot eden izmed pomembnih strateških ciljev Republike Slovenije zapisan med cilji Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja;

2. zaradi podpisa dveh za Republiko Slovenijo škodljivih dokumentov, ki nimata zakonske podlage: Stavkovnega sporazuma in Dogovora o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od 1. junija 2013 do 31. decembra 2014, ki ju je sklenil z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja in s katerima je vsem tistim javnim uslužbencem, ki so člani reprezentativnih sindikatov, zagotovil za 20 odstotkov višja izplačila solidarnostnih pomoči in jubilejnih nagrad. Prav tako je podpisal izjavi s katerima v imenu Vlade RS zagotavlja javnim uslužbencem, da bodo zaradi zamika izplačila v zvezi z odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij ta izplačila prejeli skupaj z zamudnimi obrestmi ter izjavo, da bo Vlada RS v celoti izpolnila obveznosti iz prvih dveh dokumentov. Dr. Gregor Virant je tudi zagotovil, da bo zmanjšanje števila javnih uslužbencev v letu 2013 in 2014 največ do 1 odstotek letno, kar pomeni zavezo k novemu zaposlovanju v javni upravi in s tem nepotrebnim novim stroškom v breme državnega proračuna, saj bi se sicer število zaposlenih v javni upravi v povprečju zmanjšalo za približno 3 odstotke že samo zaradi naravnega odliva oz. upokojitve;

3. zaradi oškodovanja državnega premoženja in vložitve predloga zakona, iz katerega ni jasno razvidna višina porabe proračunskih sredstev.

Na podlagi 118. člena Ustave Republike Slovenije in 253. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije podpisane poslanke in poslanci predlagamo, da Državni zbor Republike Slovenije po končani razpravi o interpelaciji o delu in odgovornosti ministra za notranje zadeve dr. Gregorja Viranta sprejme naslednji

SKLEP:

Dr. Gregor Virant se razreši s funkcije ministra za notranje zadeve.

Obrazložitev:

Ministru dr. Gregorju Virantu očitamo, da je z javno napovedjo ukinitve posameznih slovenskih občin in s predlogom zakona o financiranju občin, ki izrazito nesorazmerno in nepravično v večji meri znižuje finančna sredstva manjšim in finančno šibkejšim občinam ter jih posledično postavlja v finančno podrejen položaj v primerjavi z večjimi (predvsem mestnimi) občinami, ogrožal sistem lokalne samouprave, ki je ustavna pravica, ki jo opredeljujeta 138. člen Ustave Republike Slovenije in Evropska listina lokalne samouprave. Predlog zakona o financiranju občin, ki ga je predlagal dr. Virant, pa že v osnovi ogroža tudi skladni regionalni razvoj Republike Slovenije, ki je kot eden izmed pomembnih strateških ciljev Republike Slovenije, zapisan med cilji Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.

Minister dr. Gregor Virant predlaga spremembo zakona o financiranju občin, ki vodi v finančno osiromašenje občin z manjšim številom prebivalcev, kar na drugi strani pomeni boljše finančno stanje občin, ki imajo večje število prebivalcev in obsegajo relativno majhno površino. V predlogu spremembe omenjenega zakona je tako predvideno, da bo država za občine namenila samo še 50 odstotkov (in ne več 54 odstotkov) pobrane dohodnine, s čimer bi država prihranila 86 milijonov evrov na leto. Poleg tega bi se sofinanciranje skupnih občinskih uprav s strani države zmanjšalo s 50 na 30 odstotkov. Menimo, da bi uresničitev navedenega predloga zakona državljankam in državljanom Slovenije močno omejila možnost uresničevanja ustavno zagotovljene pravice do lokalne samouprave, kot jo opredeljuje 138. člen Ustave Republike Slovenije. Opozarjamo tudi na dejstvo, da so bile občine ustanovljene preko instituta referenduma, ki je prav tako ustavno zagotovljena pravica državljank in državljanov Slovenije. Ukinitev posameznih občin brez soglasja ljudi, ki so ustanovitev občine podprli na referendumu, bi zato pomenila negacijo referendumske odločitve, kar je z vidika ustavno zagotovljenih pravic in pravne države nesprejemljivo.

Slovenija je država, ki jo v veliki meri predstavlja podeželsko okolje. Tako ima na eni strani veliko število občin, ki obsegajo relativno veliko površino, na drugi strani pa je poselitev prebivalstva na teh površinah relativno razpršena in obsega veliko število manjših vasi ter zaselkov. Ta specifika od mnogih slovenskih občin zahteva, da z relativno skromnimi finančnimi sredstvi upravljajo s številno ter zelo razvejano prometno in drugo infrastrukturo, ki se razteza na velikih območjih. Finančno stanje teh občin je dodatno zaostrila tudi gospodarska in finančna kriza, ki je z množično brezposelnostjo močno znižala pritok sredstev v občinske blagajne, hkrati pa povečala predvsem socialne probleme. V tem pogledu so bile mestne občine oz. občine z relativno velikim številom prebivalcev manj prizadete. Javna izjava ministra za notranje zadeve dr. Gregorja Viranta, da bo ukinil nekatere slovenske občine in zatem predstavljena novela zakona o financiranju občin, pa jasno kažeta na namen ministra, da položaj podeželskih občin v Sloveniji dodatno poslabša in v izrazito prednost postavi večje občine oz. občine, ki obsegajo večja mestna središča.

Namesto da bi podpiral šibkejše občine in deloval v skladu s cilji Zakona o skladnem regionalnem razvoju, namerava minister dr. Gregor Virant preko instituta financiranja občin uzakoniti še dodatno poglabljanje razlik med malimi in velikimi slovenskimi občinami.

Predsednica vlade Alenka Bratušek je 8. oktobra 2013 na uvodni prireditvi dogodka Dnevi slovenskega turizma v Podčetrtku dejala, da »turizem zaseda pomembno mesto v slovenskem gospodarstvu, njegov pomen pa iz leta v leto narašča«. Pri tem ji je v svojem nagovoru pritrdil tudi gospodarski minister mag. Stanko Stepišnik. Predsednica vlade je v nadaljevanju dejala, »da je turizem eden največjih ekonomskih in družbenih fenomenov današnjega časa in posega na mnoga področja človeškega življenja. S svojimi ugodnimi vplivi na gospodarski, družbeni in socialni razvoj je ena izmed najpomembnejših gospodarskih panog ter eden od glavnih dejavnikov nacionalnega in regionalnega razvoja v Sloveniji«.

Strinjamo se, da je turizem res eden izmed največjih razvojnih potencialov Slovenije, vendar naj pri tem spomnimo, da je uresničitev tega turističnega potenciala neločljivo povezana predvsem z razvojem vseh slovenskih regij, vključno s podeželskimi občinami, ki so za nekatere vrste turizma posebej zanimive. Prav tako je težko spregledati gospodarski in družbeni napredek velikega števila slovenskih krajev, ki so geografsko bolj oddaljeni od večjih mestnih središč in ki so ta napredek dosegli prav zaradi dobrega in učinkovitega delovanja občin.

Pred zaletavim in nepremišljenim združevanjem občin svari tudi večina strokovnjakov s področja lokalne samouprave. Mednarodni inštitut IFIMES, ki že desetletje intenzivno spremlja uresničevanje slovenske lokalne samouprave, je 23. septembra 2013 organiziral strokovni posvet z naslovom »Nujnost racionalizacije števila slovenskih občin - toda kako?«, ki je bil namenjen razpravi o združevanju slovenskih občin in predlogu dr. Viranta, da je potrebno ukiniti občine, ki imajo manj kot 5.000 prebivalcev. Na posvetu so sodelovali: dr. Stane Vlaj, univerzitetni profesor in strokovnjak za lokalno samoupravo; dr. Janez Šmidovnik, strokovnjak za področje lokalne samouprave in javne uprave; dr. Albin Igličar, profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Franc Grad, nekdanji ustavni sodnik in profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in dr. Vilma Milunovič, strokovnjakinja za finančna vprašanja lokalne samouprave. Vsi navedeni strokovnjaki so izrazili nasprotovanje predlogu ministra dr. Gregorja Viranta, zlasti so bili kritični do časovnega poteka združevanja občin, kot si ga je po izvirnem predlogu zamislil minister dr. Virant. O posvetu je IFIMES tako poročal: »Vsi sodelujoči na posvetu so vsestransko osvetlili slovensko lokalno samoupravo ter tudi njene stranpoti v dosedanjem razvoju. Iz njihovih nastopov lahko povzamemo, da je takšen predlog ministra nedorečen, enostranski in strokovno neutemeljen. Zavrnili so Izhodišča za teritorialno reformo občin. Izpostavili so nujnost predhodne strokovne izdelave strategije nadaljnjega razvoja slovenske lokalne samouprave, nujnost uvedbe pokrajin, medobčinsko sodelovanje in krepitev lokalne demokracije, kritično analizo pristojnosti in financiranja občin, etiko upravljanja občin, strokovno utemeljeno združevanje (pre)majhnih občin, uresničevanje decentralizacije in s tem načela subsidiarnosti, spoštovanje ustave glede postopka za združevanje občin, dosledno spoštovanje ratificirane Evropske listine lokalne samouprave.«

Vlogo in pomen občin je že leta 1994, ob prvih volitvah v občinske svete in volitve županov , v prispevku z naslovom Nove občine opisal tudi profesor za javno upravo in prvi predsednik slovenskega parlamenta dr. France Bučar. Tako je zapisal: »Občina, kot temeljna enota lokalne samouprave, je v Evropi vsa stoletja odločilno vplivala na urejenost in življenje družbe. Državo v modernem pomenu poznamo šele zadnjih nekaj stoletij in je nastala v nasprotju z lokalno samoupravo kot njena negacija. Država je vseskozi poskušala lokalno samoupravo čim bolj omejiti v njenih pravicah in jo spremeniti v svojo upravno izpostavo. To je še posebej značilno za države, ki so se oblikovale po francoskem vzoru, ki je primer najbolj centralizirane države. V Avstroogrski, kamor je skozi stoletja spadala Slovenija, je po upravnih reformah Marije Terezije država skušala slediti francoskemu vzoru. Vse bistvene upravne pristojnosti so prešle na državo, občini pa je bilo vendarle dopuščeno, da je lahko urejala področja, ki so zadevala izključno njene prebivalce. Ta kriterij je narekoval tudi velikost občin.«

Vlada Republike Slovenije se je očitno odločila, da bo varčevala pri občinah, saj jim s predlogom proračuna v prihodnosti namenja manj finančnih sredstev. Poudariti velja, da so občine danes tisti subjekti, ki izvajajo večino investicij v Sloveniji. Na predlog ukinitve občin in zmanjševanja finančnih sredstev se je zelo kritično odzvalo tudi Združenje občin Slovenje. 30. septembra 2013 je Združenje občin Slovenije tako poslalo županom dopis (Priloga), v katerem poudarjajo, da si v usklajevanjih in pogajanjih ob pripravi proračunov države za prihodnji dve leti Združenje prizadeva ohraniti obstoječi sistem financiranja občin. »Menimo, da način varčevanja, kot je predlagan za leti 2014 in 2015, za občine enostavno ni sprejemljiv,« so jasno zapisali.

V dopisu so še navedli: »Predlog zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2014 in 2015 predvideva zmanjšanje sredstev za sofinanciranje investicij na 2 odstotka skupne primerne porabe občin oziroma ukinja sredstva za investicije za leto 2015, kar bo najbolj prizadelo ravno najšibkejša območja Slovenije.«

V Združenju občin Slovenije tako navajajo nekaj primerov finančnih izgub občin, ki jih predvideva omenjena novela zakona o financiranju občin.

• Občina Solčava: - 23,06 %

• Občina Bovec: - 19,34 %

• Občina Jezersko: - 16,46 %

• Občina Ilirska Bistrica: - 9,21 %

• Mestna občina Ljubljana: - 0,43 %

• Občina Trzin: - 0,60 %

• Mestna občina Maribor: - 1,01 %

Navedeni podatki jasno kažejo tendenco ministra dr. Viranta, da z vidika financ močno privilegira tiste občine, ki imajo (glede na svojo površino) večje število prebivalcev. Tak predlog veliko več finančnih sredstev jemlje šibkim območjem, razvojno močnejšim in bolj gosto poseljenim območjem pa z manjšim krčenjem pušča finančna sredstva bolj ali manj nedotaknjena. Tako se razkorak med malimi in večjimi občinami v Sloveniji le še povečuje, namesto da bi se zmanjševal. Obstaja velika verjetnost, da se želi v Sloveniji izvesti svojevrstna in prikrita centralizacija države, kjer bodo imele najmočnejše občine še večji vpliv.

Zato se zastavlja vprašanje, ali ministrstvo, pristojno za področje lokalne samouprave, lahko vodi oseba, ki brez ustreznih alternativnih rešitev in dialoga s predstavniki lokalne samouprave javno predlaga ukinitev posameznih občin ter med njimi z zakonskimi predlogi ustvarja dodatne (finančne) razlike. Predlagatelji interpelacije menimo, da dr. Gregor Virant zaradi svojega načina vodenja ministrstva in nesposobnosti primernega komuniciranja z vsemi vpletenimi deležniki na nivoju lokalne samouprave močno škoduje regionalnemu razvoju Slovenije in zato ni primeren za opravljanje funkcije notranjega ministra.

Ministru dr. Gregorju Virantu očitamo, da je s sindikati javnega sektorja podpisal več za Republiko Slovenijo škodljivih dokumentov, ki nimajo ustrezne zakonske podlage in so škodljivi. Minister dr. Gregor Virant je v letu 2013 podpisal Stavkovni sporazum in Dogovor o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od 1. junija 2013 do 31. decembra 2014, ki ju je sklenil z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. S tem je vsem tistim javnim uslužbencem, ki so člani reprezentativnih sindikatov, zagotovil za 20 odstotkov višja izplačila solidarnostnih pomoči in jubilejnih nagrad. Obenem je dr. Virant zagotovil, da bo zmanjšanje števila javnih uslužbencev v letu 2013 in 2014 največ do 1 odstotek letno. To pa pomeni zavezo k novemu zaposlovanju v javni upravi, kar prinaša nepotrebne nove stroške v breme državnega proračuna, saj bi se sicer število zaposlenih v javni upravi že samo zaradi naravnega odliva oz. upokojitve v povprečju zmanjšalo za približno 3 odstotke. Minister dr. Virant je nato na osnovi sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča v novembru 2013 s sindikati javnega sektorja podpisal še dva škodljiva dokumenta in sicer dve izjavi, s katerima v imenu Vlade RS zagotavlja javnim uslužbencem, da bodo zaradi zamika izplačila v zvezi z odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij ta izplačila prejeli skupaj z zamudnimi obrestmi ter izjavo, da bo Vlada RS v celoti izpolnila obveznosti iz prvih dveh dokumentov.

Minister dr. Gregor Virant je kot vodja vladne pogajalske skupine in pristojni minister v mesecu maju 2013 po pogajanjih z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja podpisal dva dokumenta, ki vsebujeta določbe, ki jih jasno lahko označimo kot škodljive za državo, saj imata negativne finančne učinke, poleg tega pa povzročata tudi diskriminacijo med javnimi uslužbenci.

Dogovor o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ, v obdobju od 1. junija 2013 do 31. decembra 2014, ki vsebuje 15 točk, tako v (sporni) 11. točki zagotavlja javnim uslužbencem, da »ne glede na določbe veljavnih kolektivnih pogodb dejavnosti, se javnim uslužbencem, članom reprezentativnih sindikatov - podpisnikov tega dogovora in kolektivnih pogodb, določi za 20 odstotkov višja solidarnostna pomoč«.

Prav tako je sporen tudi 12. člen tega Dogovora, ki določa: »Ne glede na določbe veljavnih kolektivnih pogodb dejavnosti, se javnim uslužbencem, članom reprezentativnih sindikatov - podpisnikov tega dogovora in kolektivnih pogodb, določi za 20 odstotkov višja jubilejna nagrada.«

V odgovoru na pisno poslansko vprašanje, glede spornosti teh dveh diskriminatornih določb, s katerima se de facto uvajata dve kategoriji javnih uslužbencev, je minister za notranje zadeve dr. Gregor Virant pojasnil, da se je »Vlada ob nastopu svojega mandata v marcu letos soočila s težko gospodarsko situacijo ter s sprejetim proračunom, ki pa ni odražal dejanskih potreb oziroma obveznosti, kar je bilo še posebej očitno na postavkah za plače v javnem sektorju. Zaradi tega so bili potrebni nujni ukrepi in seveda tudi dogovor z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja glede ukrepov, s katerimi bi zagotovili izplačila plač v okviru sredstev, ki so na razpolago v proračunu«.

Iz navedenega odgovora ministra lahko razberemo, da je želel z zviševanjem določenih povračil - in to izključno članom sindikata – rešiti proračunski primanjkljaj. Menimo, da gre pri tem pojasnilu za čisto zavajanje javnosti. Minister dr. Gregor Virant je s tema dvema določbama namreč primanjkljaj še dodatno povečal, nikakor pa ne zmanjšal. V nadaljevanju odgovora se minister povrhu vsega tudi sklicuje na določbo 244. člena Zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da se do ureditve v Zakonu o kolektivnih pogodbah lahko v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti dogovorijo določene pravice in obveznosti, ki niso že urejene v zakonu, le za člane pogodbenih strank. Iz tega torej lahko sklepamo, da gre v tem primeru samo za začetek novega načina urejanja plač in drugih stroškov dela, po katerem bomo imeli (ne glede na kvaliteto opravljenega dela) dve kategoriji javnih uslužbencev, od katerih bodo privilegirani tisti, ki so člani enega od reprezentativnih sindikatov. In samo tem uslužbencem se bodo privilegiji povečevali in samo njim se bodo povečali prejemki - ne glede na opravljeno delo, ne glede na vzrok solidarnostne pomoči in ne glede na nujno potrebno varčevanje. Skratka, minister dr. Gregor Virant s podpisom takšnega dogovora enim javnim uslužbencem jemlje, da lahko daje drugim. In ne daje komurkoli, pač pa tistim, ki se včlanijo v sindikat in tako posredno omogočajo nekaterim večnim poklicnim sindikalistom še večji vpliv in višje plače, hkrati pa se tem sindikatom na tak način zagotavlja stalno članstvo. Menimo, da je takšen dogovor nezakonit in diskriminatoren, njegova učinkovitost pa močno vprašljiva.

Stavkovni sporazum, ki ga je minister dr. Gregor Virant podpisal 20. maja 2013, vsebuje 14 točk, od katerih je najbolj sporna 5. točka. V tej se namreč Vlada RS zavezuje, da se bo »zmanjševanje števila zaposlenih v letih 2013 in 2014 doseglo s selektivno in restriktivno politiko nadomeščanja javnih uslužbencev, ki jim preneha delovno razmerje, pri čemer zmanjšanje števila javnih uslužbencev v obdobju januar 2013 - januar 2014 in v obdobju januar 2014 - januar 2015 ne bo preseglo 1 odstotka«.

Tudi v tem primeru je jasno, da ne gre za dogovor v smislu zmanjševanja stroškov javne uprave, temveč ravno nasprotno, za povečevanje stroškov javne uprave. Že preprost matematični izračun namreč pove, da je naravni odliv javnih uslužbencev zaradi upokojitve na ravni približno 3 odstotkov, morda tudi nekaj več. Pri tem pa nekaterim tudi poteče pogodba o zaposlitvi za določen čas, nekaterim pa preneha pogodba zaradi nove zaposlitve izven javnega sektorja. V sporazumu gre pravzaprav za neposredno zavezo dr. Viranta, da bo Vlada RS nadomestila vsaj 80 odstotkov javnih uslužbencev, ki jim bo v letih 2013 in 2014 prenehalo delovno razmerje. Takšna zaveza je v tem trenutku škodljiva za državo, saj preprečuje nujno potrebno zmanjševanje javnega sektorja.

Minister za notranje zadeve dr. Gregor Virant je s temi točkami Stavkovnega sporazuma in Dogovora s sindikati izigral prvotni namen zmanjševanja stroškov javnega sektorja, saj bodo stroški zaradi določb v teh dokumentih neprimerno večji kot bi lahko bili. Pod krinko varčevanja je v javnem sektorju uvedel diskriminatorno povečanje pravic članom sindikatov, posledično pa dosegel zlasti dvoje: povečal stroške proračuna in zagotovil nove člane sindikatom ter s tem višje plače sindikalnim voditeljem.

Tak način opravljanja funkcije ministra za notranje zadeve kaže, da ima dr. Gregor Virant dvojna merila pri obravnavi zaposlenih v javnem sektorju, podani pa so tudi razlogi za sum korupcije, kar je škodljivo za državo in terja hitro in odločno ukrepanje.

Glede parafe dogovora s sindikati, po katerem bodo vsi javni uslužbenci prejeli v celoti izplačane zneske povezane z neizplačano tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij, pri čemer bodo izplačilo prejeli v dveh delih skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pa gre za novo škodljivo ravnanje ministra dr. Gregorja Viranta, ki s to potezo dokazuje, da kot minister s svojimi dejanji ne sledi reševanju države iz krize in zmanjšanju javne porabe, temveč nasprotno, celo povečuje javno porabo. Če bi namreč minister želel znižati javno porabo, bi Vladi RS predlagal, da v izogib plačilu zamudnih obresti nemudoma, najkasneje pa v začetku prihodnjega leta, izplača zaostale obveznosti in se s tem izogne plačevanju najdražjih, to je zamudnih obresti ali pa izposloval zamik pri izplačilu ob plačilu največ polovice zneska zamudnih obresti. Republika Slovenije se namreč na trgu že zadolžuje po zelo visokih obrestnih merah, ki segajo celo do 7 odstotkov, kar stroka ocenjuje za zgornji prag še vzdržne cene kreditiranja državnega proračuna. Takšno obrestno mero imajo danes države z najvišjo stopnjo tveganja, ki praviloma sodijo na rep lestvice ekonomske razvitosti. Slovenija v to kategorijo nikakor ne sodi, zato je kakršnokoli nadaljnje zadolževanje po takšni obrestni meri nedopustno in nesprejemljivo. Dopustno je zadolževanje do največ 4 odstotkov, kar bi morala biti ključna prioriteta pri vodenju slovenske ekonomske politike.

Zamudna obrestna mera, ki jo je minister dr. Gregor Virant s parafiranjem dogovora s sindikati javnega sektorja v novembru 2013 zagotovil javnim uslužbencem, pa znaša celo 8,5 odstotka. S tem je minister podpisal nov škodljiv dogovor in s tem povzročil tudi novo oškodovanje državnega premoženja.

Ministru dr. Gregorju Virantu očitamo, da je predlagal zakonske določbe iz katerih ni jasno razvidna višina porabe proračunskih sredstev. Kot primer takšnih zakonskih določb navajamo primer reševanja problema oseb, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, kjer ni razvidna končna višina izplačil odškodnin. Tako ravnanje je po našem mnenju škodljivo predvsem z vidika nepredvidene porabe sredstev državnega proračuna. Poleg tega ministru dr. Virantu očitamo, da je oškodoval državno premoženje. Kot primer takšnega oškodovanja izpostavljamo neupravičen oz. nepojasnjen popust, ki ga je prejel pri nakupu letalskih vozovnic Adrie Airways, ki je slovenski letalski prevoznik v državni lasti

Čeprav je minister dr. Virant na seji Državnega zbora ob predstavitvi zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, poslankam in poslancem pojasnil, »da je krog upravičencev določen premišljeno«, bi odškodnina pripadla nekaj več kot 10.000 osebam. Zakon tako omogoča, da bi bili do odškodnine upravičeni vsi, ki so že pridobili status stalno prebivajočega v Republiki Sloveniji ali prejeli slovensko državljanstvo, hkrati pa se jim daje pravna možnost, da tožijo Republiko Slovenijo za dvainpolkrat višjo odškodnino od predvidenega pavšala. Tak pavšalen način reševanja problema oseb, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva je po našem mnenju neprimeren, neodgovoren in škodljiv z vidika državnega proračuna, saj ne definira, kakšen delež finančnih sredstev bo potrebno prispevati za odškodnine. Predlog zakona je sporen tudi z vidika pravičnosti do tistih oseb, ki so si svoj status v Republiki Sloveniji uredile pravočasno in v skladu s takrat veljavno zakonodajo. Potrebno je spomniti, da bi bili tako do odškodnine upravičeni tudi številni posamezniki, ki so v času po osamosvojitvi Slovenije zavestno odklanjali slovensko državljanstvo in v Sloveniji niso želeli bivati.

Namesto, da bi se dr. Gregor Virant zavzel za pregleden in bolj pravičen postopek, ki bi vključeval individualno obravnavo vsakega primera posebej, je minister izbral najlažjo pot, kjer je vsaka oseba, izbrisana iz registra stalnega prebivalstva, upravičena vsaj do pavšale odškodnine - ne glede na njen interes in prizadevanje, da si svoj status ustrezno uredi.

Ministru dr. Gregorju Virantu očitamo tudi, da je z neupravičenim oz. nepojasnjenim popustom pri nakupu letalskih vozovnic Adrie Airways, ki je slovenski letalski prevoznik v državni lasti, oškodoval državno premoženje.

Nepojasnjena vloga ministra za notranje zadeve pri popustih za letalske vozovnice meče slabo luč na celotno ministrstvo in državo, posledično pa se krepi tudi nezaupanje v politiko in javne osebe. Zaradi skopih, slabo argumentiranih in neprepričljivih pojasnil pa še vedno obstaja tudi sum koruptivnega delovanja. Minister dr. Virant je imel na voljo več kot pet mesecev časa, da bi javnosti podal pojasnila, kako je pridobil visoke (in kot kaže neupravičene) popuste pri nakupu letalskih vozovnic in tako demantiral očitke, da je oškodoval državno premoženje, vendar do danes tega še ni storil.

Časopis Dnevnik je 25. aprila 2013 razkril, da sta dr. Gregor Virant in njegova družina koristila posebne popuste letalskega prevoznika v državni lasti Adrie Airways. Minister dr. Virant je v odzivu na pisanje medijev dejal: »Bil sem zelo pogost potnik Adrie in od nje nikoli nisem niti zahteval niti pričakoval kakršnih koli privilegijev in ugodnosti. V tem času tudi nisem bil na nobeni funkciji, da bi imel kakršenkoli vpliv na Adrio in ne vem, po kakšni logiki bi mi dali neke posebne privilegije. Kljub temu, da sem bil pogost potnik, nobene karte nisem dobil zastonj, kolikor se spomnim, nobena ni bila cenejša od 100 evrov.« Mediji so v nadaljevanju kmalu ugotovili, da ta zagovor ministra dr. Viranta ne zdrži. Časopis Dnevnik je nato 30. aprila 2013 med drugim zapisal tudi: »Po podatkih, ki smo jih pridobili v uredništvu, je aktualni minister za notranje zadeve Gregor Virant z družino letel ceneje kot preostali kupci vozovnic tudi na račun popustov, do katerih je očitno prišel na sila nenavaden način. Kot smo izvedeli, je Virantova družina za vsaj tri letalske vozovnice plačala nižjo ceno na račun poslovnega sodelovanja Adrie z ljubljanskim hotelom Park. Vsaj tako so namreč v Adrii v dokumentih med lanskim postopkom revizije spornih letov opravičevali, zakaj je Virant februarja 2010 za let do Frankfurta odštel manj kot preostali potniki. Pri tem je zelo verjetno, da so to pojasnilo »našli« šele naknadno, ko je takratno novo vodstvo Adrie zahtevalo odgovore na vprašanja o spornih popustih. Virantu naj bi tako Adria odmerila popust, ki je bil po podatkih iz dokumentov namenjen prodajnemu osebju tega hotela. Torej njegovim uslužbencem, ki so letalske vozovnice prodajali v paketu z nočitvami v hotelu in s tem privabljali tujce v Slovenijo. Gre za nov, nedvoumni dokaz, da Virant do nižjih cen letalskih vozovnic očitno ni bil upravičen. Četudi je za let do Frankfurta februarja 2010 res odštel 150 evrov na osebo, kot je zatrdil v pojasnilih prejšnji teden (te je podkrepil s plačilnim nalogom), je to po podatkih Adrie še vedno skoraj dvakrat manj od povprečne cene v redni prodaji.«

Minister dr. Virant se je na te navedbe odzval z začudenjem in ogorčenjem, da se je znašel na seznamu tistih, ki so prejemali ugodnosti Adrie Airways, izrazil pa je tudi občutek, da se mu dogaja krivica. Dodatna pojasnila so mu bila pri tem odveč.

V nadaljnjih odzivih je minister dr. Virant napovedal, da bo javno objavil fotokopije svojih letalskih vozovnic in predložil ustrezne račune. Predlagatelji interpelacije ministru pri tem očitamo, da ni objavil vseh letalskih vozovnic, po katerih so mediji spraševali. Po poročanju medijev je minister dr. Virant na sedež svoje stranke prinesel tri vozovnice iz leta 2009, 14 iz leta 2010 in 22 iz leta 2011. Ni pa pokazal ključnih fotokopij računov za letalske vozovnice, ki so jih izpostavili mediji in so domnevno sporne. Manjkali so namreč računi letalskih vozovnic, ki so bile izdane njegovim družinskim članom.

Opozarjamo, da javna objava vozovnic sama po sebi še ne opravičuje njihove izjemno nizke cene in visokih popustov, prav tako pa njihova javna objava ne pojasnjuje razlogov za pridobitev tolikšnega popusta. Pri tem ne gre pozabiti, da je dr. Gregor Virant, po poročanju medijev, največkrat letel na plačana predavanja oziroma svetovanja v Skopje v času, ko je po prenehanju funkcije ministra od države še eno celo leto prejemal nadomestilo plače.

Poleg vsega navedenega je dr. Gregor Virant kot minister, ki v okviru svojih pooblastil usmerja delo policije, tudi v konfliktu interesov, saj usmerja tudi preiskavo organov, ki bi morali preiskovati sum korupcije pri nakupu letalskih vozovnic. Pričakovali bi, da bi se kot odgovoren minister javno odpovedal temu delu svojih pooblastil - vsaj do uradne objave zaključkov preiskave. Kako teče preiskava zoper ministra, pa tako zgovorno govori podatek, da po poteku praktično polovice leta ni niti sledu o kakršnemkoli zaključku.

Zaradi vseh naštetih razlogov podpisniki zahteve za interpelacijo menimo, da dr. Gregor Virant ni primerna oseba za opravljanje funkcije notranjega ministra.

Priloge:

- Odprto pismo Združenja občin Slovenije predsednici vlade mag. Alenki Bratušek z dne 25. 9. 2013

- Podpisi poslank in poslancev

Poslanska skupina NSi - krščanski demokrati:

mag. Matej Tonin

Ljudmila Novak

Jožef Horvat

Iva Dimic

Poslanska skupina SLS:

Franc Bogovič

Jasmina Opec

Jakob Presečnik