Robert BožičRobert Božič
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović
Misijonar Peter Opeka (foto: ARO)
Misijonar Peter Opeka

Misijonar Pedro Opeka med nami

Slovenija | 17.11.2013, 00:10

V Sloveniji se mudi misijonar iz Madagaskarja Pedro Opeka. Na programu ima več predavanj in srečanj z ljudmi. Med drugim bo nagovoril zbrane na gala koncertu Radia Ognjišče ob 19. letnici radia, na povabilo Civilne družbe za pravično Slovenijo pričeval v Unionski dvorani v Ljubljani ter na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti prejel nagrado, ki jo podeljuje Evropska akademija za znanost in umetnost.

Možnost srečanja z misijonarjem Pedrom Opeko je bilo že včeraj v Murski Soboti, v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice, zvečer ob 19. uri pa še v Domu sv. Jožefa nad Celjem, kjer je bila predstavitev njegove knjige, so sporočili iz Misijonskega središča Slovenije.

Misijonar Pedro Opeka bo danes sodeloval na tako imenovanem Molitvenem tednu župnije Ljubljana Vič. Dopoldne ob 10. uri bo daroval slovesno sveto mašo in zbrane tudi nagovoril. Popoldne se bo udeležil 19. gala koncerta Radia Ognjišče. Zbranim bo pričeval ob 15. in 19. uri. Ker koncert predstavlja tudi radijski sklep leta vere bo misijonar Opeka gotovo pričeval o tem, kako živeti vero v misijonih.

Širša prireditev za vse, ki bi se želeli srečati z misijonarjem Pedrom Opeko bo v ljubljanski dvorani Union, v ponedeljek, 18. novembra, ob 18. uri. Srečanje pripravlja Civilna družba za pravično Slovenijo. „Naš sonarodnjak z Madagaskarja Pedro Opeka bo zbrane nagovoril s pričevanjem o pravici in pravičnosti. Vstop je prost. Lahko pa boste oddali prostovoljne prispevke za malgaške sirote,“ so zapisali v vabilu na srečanje.

Doslej je Opeka s sodelavci pomagal že več kot 300.000 Malgašem, skupaj so zgradili 17 vasi, v katerih 23.000 ljudi lahko živi človeka vredno življenje in se 11.000 otrok redno šola. Za svoje delovanje v prid človeštva je bil Pedro Opeka nominiran za Nobelovo nagrado za mir.

Kratek življenjepis

Pedro Opeka se je rodil 1948 Buenos Airesu staršem slovenskega rodu; očetu Lojzetu Opeki in mami Mariji, rojeni Marolt. Lojze in Marija sta zapustila Slovenijo po tragičnih dogodkih ob koncu druge svetovne vojne. Osnovno šolo konča Peter v zavodu misijonske družbe v Lanusu. Malo semenišče opravi v Escobaru. Leta 1966 vstopi v noviciat v San Miguelu v Buenos Airesu, kjer ostane dve leti. Od 1968-1970 je študiral filozofijo na Teološki fakulteti v Ljubljani, nato pa za dve leti (še kot študent) odšel na Madagaskar, kjer je pomagal slovenskim misijonarjem pri gradnji misijonskih poslopij v Vangaindrano.

Od leta 1972 do 1975 je študiral teologijo v Parizu. To bivanje mu tudi nakloni znanstvo z Gilbertom Mitterrandom, sinom kasnejšega francoaskega predsednika. Predvsem Gilbertova mama Danijela je kasneje z veliko finančno pomočjo pomagala Petru pri delu z reveži.

28. septembra 1975 je bil Peter v Lujanu v Argentini posvečen za duhovnika. Po posvečenju je januarja 1976 odšel kot misijonar na Madagaskar. Svoje delo na Madagaskarju je pričel julija 1976 kot župnik v Vaingaindranu, kjer se je takoj na začetku zavzel za najrevnejše: zanje je zgradil hiše, postavil ter opremil dispanzer, za otroke pa je zgradil športno igrišče.

Več o Pedru Opeki.

Slovenija, Radijski utrip, Cerkev na Slovenskem
Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic) Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic)

Bruseljski odmevi na brezno pod Macesnovo gorico

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...

Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay) Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay)

Kriza učiteljstva kaže krizo smisla

Evropa ne ve, bi šla naprej - v tem kar si je zgradila v zadnjih štirih tisoč letih, ali bi se vsula same vase, proti vsemu - od evtanazije do uničevanja družine, je izrekel prof. dr. Jože Ramovš, ...