Robert BožičRobert Božič
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović

Štuhec: Interes teh, ki jih imamo sedaj na oblasti, ni nič drugega kot samo to, da ostanejo v vladi čim dlje

Slovenija | 15.11.2013, 21:00

"To je bilo prej jasno, kdo bo glasoval za in kdo ne," je za oddajo Spoznanje več, predsodek manj izglasovano zaupnico predsednici vlade Alenki Bratušek komentiral moralni teolog dr. Ivan Štuhec. Meni, da je do glasovanja o zaupnici prišlo v času, ko je premierka vedela, da ima zadostno podporo. "S to preživeto zaupnico se bo nadalje legitimirala, češ saj sem prestala zaupnico," je dejal Štuhec. Sicer pa smo se z njim v oddaji ustavili tudi pri sklepu leta vere. Zanimalo nas je, kakšen je bil k temu prispevek papeža Frančiška, pa tudi o priljubljenosti papeža med mediji. Seveda pa nismo mogli mimo slovenskih medijev in tega, kako obravnavajo Katoliško Cerkev.

Medtem ko slovenski mediji zelo naklonjeno pišejo o papežu Frančišku, pa je na drugi strani poročanje o dogajanju v Cerkvi na Slovenskem precej drugačno. "Ne vem, od kod v slovenskem žurnalizmu metoda, da imaš tistega, ki ga hočeš uničiti, vselej na tapeti, tudi takrat, ko je tematika bila že desetkrat izčrpana. In če se seveda to dela, se moraš vprašati, zakaj se to dela? Ali se to dela, ker imaš načrt nekoga uničevati in si si to zadal kot cilj, ali se to dela iz nevednosti, ali se to dela iz hudobije? Ne znam si razložiti!" Kot primer je omenil obravnavo duhovnikov, ki so bili obsojeni pedofilije. "Vsi duhovniki, ki so bili obsojeni zaradi pedofilije, so bili v časopisih neštetokrat več kot pa vsi očetje, ki so bili obsojeni pedofilije." Štuhec je dejal, da razume, da bi bili duhovniki obravnavani nekajkrat več, ne pa, da se jih obravnava neprimerno več kot druge. "In če se kar naprej to dogaja in so ti ljudje kar naprej na tapeti, potem ni drugega odgovora, kakor to, da nekdo s temi par primeri želi prikazati in pokazati na Katoliško Cerkev, da je to združba pedofilov. Posledično smo vsi duhovniki pedofili. Če greš na spletne strani, potem dobiš na nek način ta občutek. To je pa tisto, kar je zaskrbljujoče, ko gredo stvari tako daleč, da se pri ljudeh ustvarja taka miselnost." Po Štuhečevih besedah bi se morali mediji in medijski prostor zavedati, da s takim "nažiganjem" ustvarjajo neke vrste kolektivni in strukturni greh, ki je nevaren, ne samo za tiste, proti katerim je uperjen, ampak je nevaren za skupnost. "Zaradi tega se znotraj neke skupnosti ustvarja vzdušje neke stalne napetosti namesto dogovarjanja, dialoga, razumevanja, argumentiranja," ugotavlja Štuhec.

V nadaljevanju oddaje je Štuhec najprej komentiral nizko udeležbo na oktobrskih protestih. "Moja ocena glede teh protestov je bila dana že lansko leto. Od vsega začetka sem bil kritičen, prvič do agresivnega načina protestiranja in sem takrat izrazil svoje nezadovoljstvo v smislu, da slovenska javnost ni zahtevala ničelne tolerance do agresivnega protestiranja, drugo, kar se je že lansko leto videlo, pa je, ti protesti so bili politično motivirani iz ozadja. Nekatere parlamentarne in zunajparlamentarne stranke so izkoristile nezadovoljstvo ljudi na ta način, da so jih pognali na ceste, da so protestirali proti takratni vladi. Če bi pogledali ukrepe, zoper katere so takrat protestirali, in ukrepe, pred katerimi stojimo danes, potem bi lahko rekli, da so bili tisti ukrepi za državljane neprimerno bolj prijazni, kakor so ukrepi, pred katerimi stojimo danes. Skratka, nobene logike ni, da je lani konec leta bilo nekaj deset tisoč ljudi na cestah, letos pa nekaj deset. Tukaj nekaj ne "štima"." Glede napovedi, da bo ena od strani protestnikov ustanovila novo stranko, pa je Štuhec dejal, da mu je to "bolj všeč". "Če bo stranka, bo imela ime, program in ljudi, ki bodo prevzeli v tej stranki neke odgovornosti. Nek tak anarhični "miks," kakršnega so demonstrirali lansko leto vstajniki, je najslabše, kar se nam lahko dogaja."

Na vprašanje, kako razumeti optimizem vlade, kljub negativnim signalom o stanju v slovenskem gospodarstvu v prihodnjem letu, pa je dejal: "To leporečenje premierke in tudi vlade kot celotne se mi zdi tipičen način komuniciranja, ki je v Sloveniji zelo prisoten. Češ, o sebi ne govorimo slabo." Štuhec je dejal, da gre pri vladnih optimističnih napovedih za zavajanje. "Gre za sprevrženo, nepošteno komunikacijo do realnih stvari, v katerih se nahajamo in s katerimi se moramo soočiti. Povedati moramo tako, kot so, in tudi potem ustrezno iščemo rešitve."Že samo dejstvo, da so tujci prišli v Slovenijo računat bančno luknjo, govori o tem, da mi te volje nismo imeli, da bi si priznali to, ker smo hoteli nekaj prikriti," je še dejal Štuhec.

Glede nekih navideznih razhajanj v vladi pa je dejal, da je "strategija, ki jo pelje ta vlada, odraz tega, da od vsega začetka ni imela svojega lastnega strateškega načrta, ki bi se ga držala". Po njegovih besedah je edini cilj ostati na oblasti: "Interes teh, ki jih imamo sedaj na oblasti, ni nič drugega, kot samo to, da ostanejo v vladi čim dlje," je povedal Štuhec in dodal, da je to, kar v vladni koaliciji gledamo danes, "samo iz dneva v dan večja škoda za državo".

Prisluhnite oddaji.

Slovenija, Cerkev na Slovenskem, Politika, Oddaje
Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic) Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic)

Bruseljski odmevi na brezno pod Macesnovo gorico

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...

Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay) Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay)

Kriza učiteljstva kaže krizo smisla

Evropa ne ve, bi šla naprej - v tem kar si je zgradila v zadnjih štirih tisoč letih, ali bi se vsula same vase, proti vsemu - od evtanazije do uničevanja družine, je izrekel prof. dr. Jože Ramovš, ...