Želimo nazaj k naravi - toda izgubili smo znanje
Živeti vitalno, bolj v sožitju z naravo, v porastu je vrtičkarstvo, slog življenja naravnati bolj trajnostno. To je le nekaj realnih opažanj, ki pa bodo ostala v manjšini, če se v družbi korenito ne spremeni odnos družbe do okolja in dokler ne zaživimo življenjskega sloga, ki bo bolj trajnostno naravnan.
Tudi v urbanem okolje je vse večja želja, pridelati svojo zelenjavo
Toda, kot pravi direktor Botaničnega vrta Ljubljana dr. Jože Bavcon: „To je res, a težava je v tem, da smo izgubili znanje, vedenje o tem. Poglejmo samo učbenike izpred recimo nekaj desetletij nazaj in današnje, vidimo, da so učbeniki danes zelo drugačni, tudi biologija je šla v povsem drugo smer, kar ni najboljše. O svetu, ki nas obdaja, skoraj nič več ne vemo. Narava je stalna neznanka, in ker se o njej preveč učimo na abstrakten način, izgubimo voljo do učenja o tej vedi, o življenju v naravi. Zanimanje se ohlaja. Potem pa tega ne znamo uporabljati in varovati. Poglejte, danes pretirano varujemo ali pretirano zapostavljamo. Ker ni vedenja in potem tega ne znamo pravilno in razumsko umeščati v prostor. Izgublja se celo znanje na vasi. Včasih je vsak kmet o rastlinah, ki so ga obdajale, vedel marsikaj. Morda imena ni poznal, vedel pa je, kaj z njimi lahko naredi. Danes je vse manj tistih, ki bi poznali zgodbe o rastlinah, imeli tradicionalno znanje, kako kaj pridelati. Postali smo nepreskrbljena država. Zarašča se nam domovina. Kulturna krajina izginja. Senožeti, cvetoči travniki, obdelane njive. Včasih so s skromnimi sredstvi uporabili vse, da so preživeli. Z listi repe so hranili živino in podobno.“
Živimo vitalno
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odpira svoja vrata, že več kot štiri desetletja zapored, sejem Narava - zdravje. Ponudba, tudi podjetij iz drugih držav, zaobjema šest sklopov, prehrano, zdravje, naravno kozmetiko, gibanje, wellness in zeleno sobivanje. Kot partner že več let sodeluje tudi Zveza potrošnikov Slovenije, ki obiskovalce informira, kaj kateri certifikat resnično zagotavljajo, kdo jih izdaja in kdo izvaja nadzor istovetnosti. Sejem ni le razstava ponudbe storitev, izdelkov in dejavnosti za zdravo življenje, ampak prostor interakcije, izmenjave informacij, nasvetov iz prve roke. Na sejmu je zanimivost tudi menjava tekstila, oziroma oblačil, prinesemo kos, ki ga ne potrebujemo več in v zameno vzamemo drugo oblačilo.
Ob svetovnem dnevu hrane apel k preudarni uporabi
Zakaj gospodinjstva toliko hrane zavržemo? Ker kupujemo na zalogo, ker ne kupimo prave hrane?
G. Emilija Pavlič, znana kuharica in avtorica knjige „Za otroke kuhajmo zdravo“ pravi: „Bodimo pozorni pri shranjevanju. Ker hrane oziroma živil ne shranjujemo na pravi način, se le-ta hitro pokvarijo. Sploh pa velja, da se industrijsko pripravljene hrane po uporabi ne shranjuje in znova pogreva. To je skoraj prepovedano. Kuhajmo manj in z živili našega okolja, ki so sezonska. Če nam kaj ostane, izjema je le krompir, še toplo shranimo v vroče steklene kozarce. Tako se bo obdržalo še nekaj dni. Kuhajmo čim večkrat jedi na žlico. Tako bomo veliko manj hrane, upajmo, da sploh nič, metali proč.“
