Mladi ideje imajo - toda ali jih podpiramo?

| 11.10.2013, 12:23

V Dijaški oddaji smo obiskali dijake Šolskega centra Postojna, kjer je Društvo mladinski ceh, skupaj s partnerji, pripravilo projekt Mlade ideje za Evropo. Ves teden so z mladimi razmišljali o inovativnih virih novih energij. Danes, ko projekt zaključujejo, so med njimi tudi evropski poslanci, Romana Jordan, Tanja Fajon ter Milan Zver. Preko zvočnega posnetka pa je mlade nagovoril tudi komisar za okolje dr. Janez Potočnik.

V Sloveniji živijo mlade ideje

Iz Mladinskega ceha Martin Lenarčič: „Pri projektu letos sodeluje 24 dijakov različnih smeri. Skupaj z njimi smo ustvarili nove ideje za prihodnost Evrope na področju energije. Kako se bomo energijsko oskrbovali jutri, kje bomo našli službe?, o tem in o drugih številnih perečih vprašanjih se pogovarjamo. V tem času mladi velikokrat rečejo, zakaj bi pa kaj naredili, zakaj bi šli sploh na volitve, se sploh splača hoditi v šolo,... nič se ne splača, toda mi smo tisti, ki moramo biti sprememba. Če eden ne začne, tudi drugi ne bo. Ko gledam te mlade, sem prepričan, da se splača, ker mladi imajo super ideje in so motivirani, lepo sodelujejo, si želijo nekaj narediti za prihodnost. Si želim, da bi bili vsi dijaki takšni, ker tako si lahko obetamo boljšo prihodnost.“

Ideja mladih - toplogredno okno

Martin iz Blok, Katarina iz Postojne, Katja iz Loške doline, Miha iz Dilc in Jure iz Logatca: „Naša skupna ideja je toplogredno okno. Grede na to, da danes veliko energije izgubimo skozi okno, smo mi ustvarili takšno, ki deluje s pomočjo sončnih celic, v vmesnem prostoru pa bi bil ogljikov dioksid. S tem bi ustvarili učinek tople grede. Z njim bi ogrevali prostore stavbe in dobra rešitev bi se kmalu pokazala tudi pri nižjem računu za elektriko. Čez pet let bo morda to postalo moderno. To okno ima zdaj še veliko slabosti, bomo pa morda na tej nalogi delali še naprej in razvili postopek shranjevanja energije ter kako bi ogljikov dioksid lahko vzeli iz ozračja in s tem prispevali k čistejšemu okolju.“

Glavni cilj projekta je, da mladi skozi vodene delavnice iščejo inovativne rešitve za Evropo 2030, na področju novih energij ter se ob tem naučijo tudi politične participacije in aktivnega udejstvovanja v družbi. Prav tako si prizadevajo začeti dialog o političnih vprašanjih med mladimi preko meja, z izmenjavo pogledov in mnenj z drugimi mladimi iz različnih evropskih držav.

Projekt se odvija v 26 evropskih državah, finančno ga podpira Robert Bosch Stiftung iz Nemčije. Preprosto zato, ker jim je zmanjkalo idej in iščejo svež val idej mladih Evropejcev.

Dr. Borut Likar: „Dijake so tokrat spodbujali, da bi iskali zelo nenavadne, včasih že kar nore ideje. In to je prava pot. Že Einstein je dejal, da če ideja na začetku ni tako absurdno nora, se sploh ne ukvarjajmo z njo. Saj takšne nore ideje pogosto pripeljejo do originalnih in pozneje uresničljivih rešitev. S tega vidika je ta akcija zelo zanimiva. Škoda le, ker so tovrstne akcije časovno in lokalno omejene. V Sloveniji žal nimamo prave strategije, kako bi na dolgi rok v gospodarstvu lahko pričakovali inovacijske rezultate, ki bi bili odraz intenzivnega vključevanja mladih, že od vrtca naprej. Brez tega ne bomo postali to, kar si želimo, inovativno, na znanju temelječe gospodarstvo.“

Gorazd Marinček: „Mi iz slovenskega E - foruma pri projektu sodelujemo kot ocenjevalec. Imam izkušnjo z računalniškim opismenjevanjem. Pred tridesetimi leti smo govorili - računalnik v vsako vas. Danes jemljemo to kot del kulture. Podobno se nam zdaj to dogaja na področju energetike. Elektrarna v vsako slovensko vas. Imamo okrog 4000 solarnih elektrarn, pametna omrežja bodo v kratkem omogočila vsaki stavbi, da bo samostojna elektrarna. Sprejemamo energetski zakon, ki določa, da bo po letu 2018 vsaka javna stavba, po letu 2020 pa tudi vsaka zasebna stavba, morala biti skoraj nič energijska. To pomeni, da bo za svoje potrebe porabila zelo malo energije in še to bo morala dobiti iz svoje neposredne okolice, recimo iz solarne elektrarne na strehi ali iz toplotne črpalke v tleh. Skratka, zadeve gredo v to smer, da bomo energetsko opismenjevanje potrebovali ravno tako, kot zdaj potrebujemo računalniško pismenost.“