Marjan BuničMarjan Bunič
Jakob ČukJakob Čuk
Alen SalihovićAlen Salihović

Po mnenju NSKS pozitivni premiki na Koroškem

| 23.10.2013, 11:59 Matjaž Merljak

Narodni svet koroških Slovencev NSKS v izjavi za javnost navaja oceno podpredsednika NSKS Nantija Olipa po seji Foruma za dialog: Dežela Koroška z novo deželno vlado in deželnim glavarjem Kaiserjem na čelu v narodnostni politiki pristaja v normalnosti. Pozitivno je ocenil tudi napredek pri manjšinskem šolstvu in odločitev upravnega sodišča glede uporabe slovenščine v občini Škocjan. Izjavo objavljamo v celoti.

»Da ima slovenski jezik primerno težo na proslavi 10. oktobra, je vsekakor napredovanje, čeprav tega na tako imenovanem mestu koroške enotnosti v Deželnem dvorcu še ni opaziti. Tam so doslej nameščene samo table društev in ustanov, ki so skozi desetletja bile odgovorne za travmatizacijo te dežele (Abwehrkämpferbund, Kärntner Heimatdienst in Bund der Windischen).«

V tem smislu je Olip na seji Foruma predlagal, »da se Koroška zgodovina temeljito predela in obdela, da jo bodo razumeli predvsem mladi.« Vsekakor je za Olipa nerazumljivo, da so podatki in podlage h koroškemu plebiscitu prej ko slej zaprti v deželnem arhivu.

»Glavna tema Foruma za dialog je bila sistemska rešitev za Slovensko glasbeno šolo, pri čemer je prvi del, financiranje za leto 2013, urejen. Drugi del, sistemska rešitev s pravno varnostjo in zagotovljenim proračunom v smislu sistemske ureditve, pa bo še naprej spremljala za to ustanovljena delovna skupina«, je zmerno optimistično ugotovil Olip in dodal, da »vidi resno pripravljenost deželne vlade, najti pozitivno rešitev.«

Da je Forum za dialog trenutno gremij, v katerem se lahko zelo odprto nagovori aktualne teme sožitja na Koroškem potrjuje dejstvo, da je stekla razprava tudi o nedavni odločitvi glede pravice uporabe slovenščine kot uradni jezik v občini Škocjan. Odločitev upravnega sodišča je treba vzeti na znanje in jo uveljaviti. V tej zvezi Olip ugotavlja, »da je dosledno zavzemanje za pravico privedlo končno do uspeha, ki kliče po potrebni korekturi zakonske ureditve iz leta 2011.«

»Upravno sodišče je s svojo odločitvijo odprlo nove možnosti narodni skupnosti in predvsem politično odgovornim, da popravijo napake preteklosti in se končno lotijo prepotrebnih temeljitih reform zaščitne zakonodaje za narodno skupnost«, tako Olip dalje.

Olip je na seji Foruma za dialog vnesel tudi problem finančne stiske trijezičnega otroškega vrtca v Št. Lenartu pri sedmih studencih, ki deluje pedagoško vzorčno, slovenščina in italijanščina pa sta sestavni obvezni del jezikovno pedagoškega modela v tem vrtcu.

»Da se deželna politika končno usmerja v prihodnost, potrjuje tudi dejstvo, da je nadzorni organ občinskega oddelka pri deželni vladi potrdil pravilnost sklepov v občini Žrelec, ki zagotavljajo obstoj dvojezičnih šol na Radišah in v Medgorjah vsaj do leta 2020«, je v tej zvezi pozitivno ugotovil Olip.

»Male podeželske dvojezične šole so jezikovne oaze in za prisotnost govorjene slovenščine in kot učno mesto za enakopravno uporabo obeh jezikov v deželi nujno potebne«, meni Olip.

Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic) Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic)

Bruseljski odmevi na brezno pod Macesnovo gorico

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...

Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay) Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay)

Kriza učiteljstva kaže krizo smisla

Evropa ne ve, bi šla naprej - v tem kar si je zgradila v zadnjih štirih tisoč letih, ali bi se vsula same vase, proti vsemu - od evtanazije do uničevanja družine, je izrekel prof. dr. Jože Ramovš, ...