VIDEO in FOTO: Papež Frančišek v Assisiju: Mir temelji v Kristusu
Papež in Sveti sedež | 04.10.2013, 20:40 Marta Jerebič
Papež Frančišek je ob današnjem prazniku sv. Frančiška Asiškega poromal v Assisi. Papeža je v kraju njegovega zavetnika pričakala množica navdušenih vernikov. Najprej se je srečal z otroki s posebnimi potrebami, z revnimi in brezdomci, molil na grobu sv. Frančiška na katerega je položil belo rumen šopek vrtnic, nato je daroval slovesno sveto mašo na trgu pred baziliko. V nagovoru po evangeliju je dejal, da je mir sv. Frančiška Kristusov mir. Popoldne se je papež srečal s škofijsko skupnostjo, sestrami klarisami in mladimi. Romanje je papež sklenil v svetišču v Rivotortu in 'zatočišču' sv. Frančiška. Romanju svetega očeta v Assisiju so se pridružili tudi člani sveta kardinalov, ki so minulih dneh prvič zasedali v Vatikanu, svetemu očetu pa pomagajo pri vodenju vesoljne Cerkve in tudi pri pripravi reforme rimske kurije.
Papež Frančišek romanje v Assisiju začel s srečanjem z otroki
Papež Frančišek se je na praznik sv. Frančiška, zavetnika Italije, mudil v njegovem rojstnem kraju, Assisiju. Zjutraj se je najprej v ustanovi Serafico srečal z bolnimi in prizadetimi otroki. Vsakega posebej je pozdravil in ga poljubil. Opustil je svoj napisan govor in v nagovoru dejal, da je tu treba prisluhniti Jezusovim ranam in jih priznati. Povezal je evharistijo in bolne, ki kažejo Kristusove rane in poudaril, da ob Jezusovem vstajenju rane ostanejo, vendar so to rane zmage. Ob tem je dejal, da kristjan zna priznati in prisluhniti Jezusovim ranam. V napisanem govoru pa je papež poudaril, kako so najbolj ranljivi ljudje žrtve kulture izločevanja. Vendar pa v ustanovi Serafico vidi kulturo sprejemanja, kar je po njegovih besedah znamenje pristne človeške in krščanske civilizacije.
Predsednica ustanove Serafico Francesca di Maolo, je v pogovoru za Radio Vatikan pred obiskom sicer pojasnila, da ustanova na konkreten način izraža Frančiškovo sporočilo. Tamkajšnji otroci predstavljajo uboge in s svojim vsakodnevnim bojem z izzivi bolezni vračajo k pravim življenjskim vrednotam. In kako se pripravljajo na papežev obisk? „Otroci živijo te trenutke zelo naravno, saj je papež zanje oče. Kličejo ga prijatelj Frančišek. Povabili so ga na svoj dom in se pripravljajo, da ga bodo sprejeli kot gosta.“
Papež Frančišek ubogim: Cerkev se mora danes odreči veliki nevarnosti, ki ogroža vse ljudi v Cerkvi, nevarnosti posvetnosti
Sveti oče se je po srečanju z otroki s posebnimi potrebami v škofijski palači srečal z revnimi, ki jih oskrbuje Karitas, med njimi so bili številni tujci. Tudi tu se je rokoval skoraj z vsakim in tudi tu opustil svoj napisan govor. Spregovoril je o tem, čemu se mora Cerkev in vsak kristjan odreči. "Cerkev se mora danes odreči veliki nevarnosti, ki ogroža vse ljudi v Cerkvi, nevarnosti posvetnosti. Kristjan ne more sobivati z duhom posvetnosti, ki nas vodi v nečimrnost, prepotentnost, nadutost. To je malik, ne Bog. Malikovanje pa je največji greh," je dejal papež in dodal: "Duh posvetnosti ubija duše, ubija ljudi, ubija Cerkev." Posvetnost je gobavost, rak družbe, sovražnik Jezusa. Ta posvetnost ustvarja divji svet, ki ne daje dela, ki ne pomaga, ki mu je vseeno, če otroci zaradi lakote umirajo ali če družine nimajo za jesti. Ob tem je omenil tudi dogajanje na Lampedusi, kjer je v iskanju svobode umrlo več ljudi.
Papež Frančišek v pridigi: Mir temelji v Kristusu
"Mir in dobro vsem!" Papež Frančišek je pri maši v Assisiju pozval k spoštovanju stvarstva in vse ljudi povabil, naj ne bomo orodje uničevanja. Spoštovati moramo vsako človeško osebo.
"Naj se ustavijo oboroženi spori, ki s krvjo mažejo zemljo. Naj utihne orožje, sovraštvo pa naj zamenja ljubezen," je dejal papež in dodal, da moramo prisluhniti kriku tistih, ki jočejo, trpijo in umirajo zaradi nasilja, terorizma ali vojne, zlasti v Sveti deželi, ki jo je sv. Frančišek tako ljubil, v Siriji in celotnem Bližnjem vzhodu, celotnem svetu. Papež je še pojasnil, da frančiškanski mir ni osladno občutje, panteistična harmonija, ampak temelji v Kristusu.
"Mir sv. Frančiška je Kristusov mir in ga najde tisti, ki vzame nase svoj jarem oziroma zapoved: Ljubite drug drugega, kot sem vas jaz ljubil. In ta jarem ni mogoče nositi z aroganco, domišljavostjo, nadutostjo, ampak se ga lahko nosi samo z blagostjo in ponižnostjo srca," je dejal papež.
Sveti oče je spregovoril tudi o tem, kaj nam sv. Frančišek s svojim življenjem še pričuje. Prvo je to, da biti kristjan pomeni imeti življenjski odnos z Jezusom. Frančiškova pot h Kristusu se je začela s pogledom Jezusa s križa. To izkušnjo ima iz cerkvice sv. Damijana, kjer je molil pred križem. Papež je ob tem dejal: "Jezus nima zaprtih oči, ampak odprte: ta pogled zares nagovarja srce. In križ nam ne govori o porazu, polomu: paradoksno nam govori o smrti, ki je življenje, saj nam govori o ljubezni." Sv. Frančiška je ob tem prosil, naj nas nauči, kako postati pred križem, pustiti, da nas On gleda, nam odpusti in nas obnovi s svojo ljubeznijo.
Papež nagovoril duhovnike in redovnike ter sestre klarise
Po dopoldanski maši je papež odšel v center Karitasa, kjer je kosil skupaj z ubogimi, ki tja običajno prihajajo po pomoč. Direktor Karitas p. Vittorio Viola je pred srečanje dejal, da je v njihovi pokrajini kar 36 tisoč revnih družin. Popoldne se je za papeža začel z obiskom in molitvijo v celici sv. Frančiška. Sledil je postanek v katedrali sv. Rufina. Tam je papež nagovoril zbrane duhovnike, posvečene osebe in člane škofijskih pastoralnih svetov. Po končanem srečanju je bil na programu obisk bazilike sv. Klare. Papež je tako kot sv. Frančišku tudi sv. Klari prinesel šopek cvetja, nato se je ob njej zadržal v tihi molitvi. Temu je sledil kratek nagovor sestram v klavzuri, po njem se je z vsako sestro rokoval posebej. V nagovoru je podčrtal pomen kontemplativne molitve ter sestre povabil, da molijo zanj in za Cerkev. Sestre je povabil, da naj vedno z veseljem oznanjajo Jezusa Kristusa.
Papež se je z lokalno škofijo, torej duhovniki, posvečenimi osebami in laiki srečal v stolnici sv. Rufina, kjer sta bila krščena sv. Frančišek in sv. Klara. "Poslušajte Božjo besedo, hodite v bratstvu in oznanjajte evangelij na obrobjih," je nasvet papeža škofiji, ki si je za pastoralni načrt oziroma škofijsko sinodo izbrala prav te tri točke. Glede prve točke je sveti oče poudaril, da moramo bolj poslušati Božjo besedo, se manj izražati z našimi besedami in bolj z Njegovimi. Ob tem je omenil duhovnika, ki pridiga: namreč kako lahko pridiga, če prej ni odprl svojega srca, ni poslušal v tišini Božje besede? "Ima neskončno dolge, dolgočasne pridige, od katerih se nič ne razume." Drugi dobri poslušalci Božje besede morajo biti starši, saj drugače ne morejo vzgajati. Kaj bomo starši posredovali otrokom Božjo besedo ali besedo televizijskega dnevnika, je dejal papež in nato spregovoril o drugi točki škofijske sinode 'hoditi skupaj v bratstvu', si pomagati, pa tudi znati oprostiti. Ob tem je sveti oče omenil ločitve zakoncev, ki niso znali pravi čas odpustiti. Zato novoporočencem vedno daje naslednji nasvet: "Prepirajte se, kolikor hočete. Če letijo krožniki, naj. Vendar pa nikoli ne končajte dneva, ne da bi sklenili premirje." Sveti oče je ob tem postavil vprašanje, kako hodi njihova škofijska skupnost. V tretji točki je papež navzoče povabil, naj odidejo na obrobja. To je po njegovih besedah tam, kjer so ljudje duhovno oddaljeni ali se na primer otroci ne znajo niti pokrižati.
Po srečanju z duhovniki, posvečenimi osebami in člani pastoralnih svetov asiške škofije se je papež Frančišek napotil v baziliko sv. Klare, kjer se je srečal s klarisami. Najprej je v kripti bazilike počastil Klarine posmrtne ostanke, nato pa se je v tihi molitvi zaustavil v korovski kapeli pred Križanim iz sv. Damijana.
Papež je v svojem nagovoru po poročanju Radia Vatikan svojega spregovoril o življenju v skupnosti. "Odpuščajte, prenašajte se, saj življnje v skupnosti ni lahko... Skrbite za skupno življnje, saj ko je v skupnosti tako, torej družinsko, je Sveti Duh, ki je med vami. To sta dve stvari, ki sem vam ju hotel reči: zrenje (kontemplacija) vedno, vedno z Jezusom, z Jezusom Bogom in Človekom in življenje v skupnosti, vedno z velikodušnim srcem... Znamenje tega je veselje. Za vas prosim ravno to veselje, ki prihaja iz resničnega zrenja ter iz lepega življenja v skupnosti. Hvala. Hvala za gostoljubnost". Ob tem so sestre zaploskale.
Papež Frančišek s srečanjem z mladimi sklenil romanje v Assisiju
Po srečanju s klarisami je papež Frančišek odšel v baziliko sv. Marije Angelske. Najprej je molil v Porciunkuli, nato pa je pred baziliko sledilo srečanje z mladimi. Ti so svetemu očetu zastavili štiri vprašanja na katera je papež tudi odgovoril.
Poklicanost, družina, družbeno delo in poslanstvo so teme vprašanj, ki so jih mladi postavili papežu, ob čemer ta ugotavlja, da “je potreben pogum za ustanovitev družine in zakonsko zvezo”, saj je podobno kot duhovništvo in redovništvo “poklic v polnem pomenu besede”.
Današnjim mladim, vključenim v družbo, ki daje prednost pravicam posameznika pred družino, v kateri odnosi trajajo, dokler se ne pojavijo težave, o zakonski zvezi pa se govori na površen in dvoumen način, pravi: “To je kultura začasnega, toda Jezus nas ni odrešil začasno, ampak dokončno! Kolikokrat sem poslušal matere, ki mi pravijo: ' Toda pater, imam 30 letnega sina, ki se ne poroči: ne vem, kaj naj naredim! Ima čudovito dekle, pa se ne zna odločiti...'. 'Gospa, nehajte mu likati srajce! Zato vam želim položiti na srce, da se ne bojte napraviti dokončnih korakov v življenju, kot je na primer zakonska zveza. Poglobite svojo ljubezen, upoštevajte njene ritme in izraze, molite in se dobro pripravite, potem pa zaupajte v Gospoda, ki vas ne zapušča. Sprejmite ga v svojo hišo kot člana svoje družine in On vas bo vedno podpiral”.
Papež je potem spregovoril še o docela drugačni poklicanosti od zakonske zveze, in sicer o poklicanosti k celibatu in devištvu, “poklicanosti, ki jo je živel sam Jezus”. “Jasno in glasno bi rad poudaril eno stvar, zlasti danes: devištvo za Božje kraljestvo ne pomeni 'ne', ampak 'da'! Jasno, vključuje odpoved zakonskei zvezi in svojo družini, toda na dnu te odločitve je 'da' kot odgovor na celostni 'da' Kristusa do nas in ta 'da' nas napravlja za plodne ljudi.”
Nazadnje se je papež dotaknil še tem evangelizacije in družbenega dela. “Danes vam pravim v imenu svetega Frančiška: nimam ne zlata, ne srebra, da bi vam ga dal, imam pa nekaj, kar je veliko bolj dragoceno, to je Jezusov evangelij. Pojdite pogumno naprej! Z evangelijem v srcu in v rokah bodite pričevalci vere s svojim življenjem. Povabite Kristusa v svoje domove, oznanjujte ga med svojimi prijatelji, sprejmite ga in mu služite v ubogih. Mladi, posredujte Umbriji to sporočilo življenja, miru in upanja, saj ste tega zmožni,” je še dejal papež.
Zadnji postanek pred odhodom pa je bil namenjen še cerkvi v Rivotortu. Gre za kraj, kjer je sv. Frančiček prebival s svojimi brati, dokler jih niso pregnali osli. Sveti oče se je po molitvi v omenjeni cerkvi nekaj časa še zadržal v druženju z verniki pred cerkvijo, temu je sledil njegov povratek v Vatikan.
Papeževo romanje v Assisi v znamenju uboštva
Papež Frančišek se je v Assisiju srečal z raznolikostjo frančiškanskih družin. Znotraj vsake izmed le-teh pa tudi z raznolikostjo porekel in kultur, ki si prizadevajo deliti življenje okoli evangelija, da bi tako postali živo pričevanje Jezusove navzočnosti. Ta razlike ne le združuje, ampak jih celo povzdiguje. Pater Mauro Gambetti, kustos asiškega samostana je za Radio Vatikan pred obiskom dejal, da je papež človek, ki ga vodi Sveti Duh in ki se oklepa Jezusa. Srečanje med njim in svetim Frančiškom bo po patrovem mnenju zato enostavno.
Celoten obisk v Assisiju je zaznamovala predvsem tema uboštvo. Odločitev za uboštvo je bila temeljna za življenje sv. Frančiška. Kot je dejal p. Mauro Gambetti, pa gre za nekaj še večjega, saj nas uboštvo tudi "uvaja v skrivnost Kristusovega življenja". Zaznamovanost z uboštvom bi moral vsakdo izmed nas prevzeti v svojem življenju. Uboštvo, ki ga simbolično kliče golota, ki pomeni s ponižnim dejanjem se usesti drugemu k nogam, se mu podrediti in se spraviti z njim. Taka zaznamovanost, je sklenil kustos asiškega samostana, bi dala globino in poln smisel temi uboštva. Istočasno pa bi še odprla nove prostore tako za pričevanje kot za oznanjevanje.
