Gostje večera na SSK
Razstava o samostojnem političnem nastopanju v Italiji
Matjaž Merljak
V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani so v četrtek, 19. septembra 2013, odprli razstavo volilnih plakatov, ki prikazuje samostojno politično nastopanje naših rojakov. Razstavo sta pripravila Krožek Anton Gregorčič - Gorica in Krožek Virgil Šček – Trst.
Razstavo so prvič pripravili v Gorici leta 2010 ob 35-letnici ustanovitvi Slovenske skupnosti (SSk) na Goriškem. Predstavljenih je 21 plakatov od približno 200, ki so v arhivu in predstavlja dediščino Slovencev v Italiji. To je namreč pomembno, da ostane živ slovenski jezik, sami upravljajo teritorij, vodijo občine in so gospodar na slovenski zemlji.
Novinar Ivo Jevnikar,ki je bil deželni tajnik SSk in deželni svetnik v deželnem parlamentu, je dejal, da so plakati različni, a ena je rdeča nit: manjšina želi biti subjekt.
Ivo Jevnikar se je sprehodil skozi zgodovino samostojnega političnega nastopanja. To se je na Goriškem in Tržaškem obnovilo že takoj po koncu 2. svetovne vojne. Leta 1947 je v Gorici, nastala Slovenska demokratska zveza, ki je združevala slovenski katoliški in liberalni duši. Ta je aktivno nastopala s svojo samostojno listo na lokalnih volitvah, od občinskih do pokrajinskih in izvolila slovenske predstavnike v krajevne uprave. Markanti osebnosti tega večdesetletnega političnega dela sta bila odvetnik Avgust Sfiligoj, ki je zastopal liberalno strujo in profesor Anton Kacin, ki je zastopal katoliški del.
Na Tržaškem so se prav tako pojavile različne demokratično usmerjene politične skupine, ki so nastopale na raznih volitvah. Priključitev Trsta Italiji ter ustanovitev avtonomne dežele Furlanije Julijske Krajine so bile med glavnimi povodi, da so se vse slovenske demokratične politične skupine začele povezovati in snovati skupno samostojno politično stranko z namenom enotnega nastopanja Slovencev na vseh volilnih preizkušnjah. Najprej so te povezave zaživele ob volitvah, ko se je v letih 60 začela pojavljati skupna slovenska lista z imenom Slovenska skupnost. Iz tega je na Tržaškem nastala stranka Slovenska skupnost, v katero so se združile vse takratne demokratične politične skupine Slovencev.
Potreba po sorodnem političnem subjektu se je pokazala tudi na Goriškem in tako je bil 15. februarja 1975 sklican zbor slovenskih volilcev, kjer je padla odločitev za ustanovitev nove politične stranke, ki bi nadaljevala poslanstvo SDZ. V Katoliškem domu v Gorici je 1. marca 1975 potekal prvi pokrajinski kongres Slovenske skupnosti za goriško pokrajino. 24. maja istega leta sta se tržaški in goriški del Slovenske skupnosti združili v slovensko samostojno deželno politično stranko z imenom Slovenska skupnost.
Slovenska skupnost je tako začela z novim imenom in starim simbolom lipove vejice nastopati na občinskih in pokrajinskih volitvah na Goriškem, skupaj z deželno pa tudi na deželnih, parlamentarnih in kasneje evropskih volitvah. V predstavniške organe je izvolila svoje kandidate, ki so zagovarjali pravice Slovencev in slovenske zemlje. Vse to sestavlja bogato politično tradicijo, ki jo lahko spremljamo tudi s pomočjo volilnih in političnih lepakov, ki so nastajali v različnih obdobjih. Ogled lepakov in branje njihovih gesel in sporočila, ki so bile posredovane javnosti nam kaže koliko zavzetosti in truda je bilo vloženih v ohranjanje slovenske zavesti, jezika in kulture tudi preko političnega udejstvovanja v zbirni stranki Slovencev v Italiji.
SSk ima v imenu zbirna stranka Slovencev v Italiji. To zbirnost je razložil Ivo Jevnikar.
V FJK živi več kot milijon prebivalcev, Slovencev je okoli 100 tisoč, imajo eno politično stranko, ki je razširjena v vseh krajih. Zakaj potrebujejo stranko, je razložil dr. Drago Štoka, dolgoletni deželi svetnik SSk, deželi tajnik SSk in deželni predsednik SSk in zdaj predsednik SSO: "Brez politike bi bila manjšina sirota."
Dr. Štoka je spregovoril tudi o vlogi SSk v Italiji, Igor Gabrovec sedanji deželi svetnik SSk in tudi podpredsednik deželnega sveta - to je najvišja funkcija v povojnem obdobju - pa o aktualnem dogajanju. V zaključku je spregovoril še o podpori iz matice: »Ko pridete Slovenci iz Slovenije v Trst, Gorico, Čedad, Špeter, Rezijo morate čutiti da ste prišli domov! Zato uporabljajte slovenski jezik, poskusite najprej s slovenščino, obstaja velika možnost da vas bodo razumeli. Začnite se že enkrat tudi zavedati da greste v Videm in ne v Udine, v Tržič in ne v Monfalcone, v Sesljan in ne Sisitiano. Ne gre le za branjenje tisočletne narodnostne meje, ampak tudi za narodni ponos!«
