Izšla Mladika 7/2013

19. 09. 2013, 15:44 Matjaž Merljak

Sedma številka tržaške revije Mladika je zagledala luč konec avgusta. Revija se s stihi pesmi Repentabor spominja stote obletnice rojstva pesnika in pisatelja Vinka Beličiča. Rojen na Dolenjskem, je večidel svojega življenja preživel na Opčinah pri Trstu, kjer je ob profesorskem poklicu vseskozi ustvarjal prozna in pesniška dela. Umrl je leta 1999.

Uvodno misel je v reviji zapisal g. Jože Bajzek: v njej izpostavlja pomen počitnic za starše šoloobveznih otrok, ker med počitnicami lahko starši gojijo in vzpostavljajo globoke in pristne stike s svojimi otroki in jim pomagajo pri njihovi intelektualni, telesni, duhovni in socialni rasti.

Sledi članek z naslovom »Zamujene priložnosti se ne ponavljajo«, v katerem avtor razmišlja o nedavni obuditvi gibanja, ki se je nekoč potegovalo za tržaško samostojnost. Sprašuje se, kdo stoji za to pobudo in jo finansira; v času, ko so tradicionalne stranke v krizi, bi gibanje, ki zagovarja tržaško samostojnost, imelo lahko delo, posledice pa bi bile gotovo razdiralne.

Darinka Kozinc je avtorica novele Biseri, ki je bila priporočena na 41. literarnem natečaju revije. Nadaljuje se objava spominov Petra Merkùja na življenje v Nemčiji: pripoved je tokrat o beguncih, ki so sredi vojne vihre v devetdesetih letih zapuščali bosansko ozemlje, da bi si rešili življenje. Peter Merkù je osebno pomagal sarajevski inženirki, ki je v preteklosti sodelovala z njegovim podjetjem.

Zanimiv je zapis Eveline Umek o publikaciji, ki je izšla pred kratkim kot posebna izdaja revije Mentor: gre za knjigo Bili so mentorji, ki jo je pripravil Iztok Ilich. V njej obravnava petnajst pesnikov, pisateljev, urednikov, ki so s svojim delom, nasveti in pobudami najbolj vplivali na razvoj slovenskega jezika in literature.

Pod črto se objavlja članek z naslovom Na Kras ali na Cavano: mišljena je lokacija Tržaške knjigarne, ki je več desetletij zasidrana v tržaškem mestu, a ji grozi zaprtje, kar bi bila ogromna škoda in izguba za slovensko prisotnost v središču mesta.

Mojca Polona Vaupotič objavlja drugi del zapisa o slovenski impresionistični slikarki Ivani Kobilci. Sledi daljši pogovor, ki ga je pripravila Erika Jazbar, s prof. Francetom Piberbnikom; v intervjuju je predvsem govor o raziskovanju dela Franceta Balantiča in drugih zamolčanih avtorjih slovenske literature.

Sledi drugi del zapisa Mire Cencič o duhovnikih v tomajski fari: avtorica je v tem delu raziskala obdobje, ki sega od 15. do 18. stoletja.

Na zadnjih straneh revije dobimo Anteno z novicami iz zamejstva in zdomstva.

Reviji je priložen mladinski list Rast. Uvodnik Tako blizu – tako daleč izpod peresa Neže Kravos pretresa razlike med Trstom in Ljubljan oziroma v vsakdanjiku Tržačanov in Ljubljančanov. Klara Kravos je avtorica članka o letošnjem skavtskem potovalnem taboru v Toskani in Rimu. Valentina Oblak piše o inovativnem načinu predavanja pro et contra na majskem kongresu medicincev na Bledu, Nika Čok je napisala oceno o knjigi Luisa Sepúlvede Zgodba o mačku in miški, ki se je z njim spoprijateljila, Helena Pertot predstavi igro Krojač za dame, ki so jo izvedli člani Gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba, Nada Tavčar je avtorcia pesmi Vzhajanje življenja.