Novice iz Melbourna
| 07.09.2013, 06:52 Matjaž Merljak
Rojaki v avstralskem Melbournu, ki je bilo razglašeno za eno najbolj prijetnih mest na svetu, se zbirajo v verskem in kulturnem središču v Kew-ju. Tam so nedavno obhajali obletnico kronanja Marije Pomagaj, praznovali so tudi očetovski dan, žal pa se njihove vrste krčijo. Poročilo je pripravila Meta Lenarčič.
Pretekla nedelja se je imenovala tudi angelska nedelja, ko smo obhajali 106. obletnico kronanja brezjanske podobe Marije Pomagaj. Naša podoba Marije Pomagaj v Kew je bila kronana 5. februarja 1983, torej pred 30-imi leti in pol, katero je takrat okronal dr. Alojzij Šuštar, ljubljanski nadškof in metropolit. Današnja nedelja pa je praznik Marijinega rojstva ali mali šmaren. Tudi na to nedeljo bo sv. maša že ob 9. uri dopoldne, ker p. Ciril zatem obišče vse rojake še v Geelongu, 100 km oddaljenem mestu ob 11.30 in tudi ob 5. uri popoldne v sosednem mestu St. Albansu, ki je samo 20 km oddaljen iz Kewja - to pa je že tradicija. Pri vseh treh sv. mašah se zbere veliko število rojakov tamkajšnjih krajev.
Konec meseca julija sem kar na hitro in po opravkih odpotovala za štiri tedne iz avstralske zime v vaše vroče poletje. Po mesecu bivanja sem se tako vrnila nazaj v zimo, po nekaj dneh pa je bila na koledarju zaznamovana že pomlad in resnično, tudi vse v cvetju. Vremenoslovci so zabeležili, da v Avstraliji ni bilo tako toplo v vseh teh časih že od 1858. leta. Res moramo biti trdni z zdravjem in vsemi presenečenji, kar nam jih svet nalaga s to raznolikostjo, kaj šele z vsemi drugimi življenjskimi spremembami, katere mislimo, da obvladamo. Vse to in še več pa je danes dosegljivo skoraj vsakemu zemljanu.
Tokrat sem se največ mudila v Avstriji. Ob večerih sem redno zasledovala novice iz različnih krajev sveta in tudi mest v Sloveniji. Prvič v vseh 50-ih letih življenja izven domačega ognjišča sem sledila dogodkom in zanimivostim v popolnoma drugi luči kot kdaj koli. Vsako leto so mi ljudje in kraji vse bolj tuji, da ne govorim o dnevnih novicah, ki sem jih komaj dojemala.
Slovenija je bila vedno polna uspehov na različnih poljih (športnih, delavnih, znanstvenih). Samo dva milijona prebivalcev živi sredi Evrope - biser Slovenija! Med vsemi temi pridnimi ljudmi živi le majhna skupina, katera stremi po hitrem zaslužku, ne glede kako in kaj! Z različnimi mnenji so to skupine, ki hlastajo po žuljih in delu prednikov, vse več je tudi podtikanj in nehvaležnosti, ki se dnevno dogajajo. Posebno pa sem bila vesela večerov, ki so jih popestrili glasbeniki in pevci različnih skupin oblečeni v narodne noše, ki so spet - bom poudarila čudovite in edine za slovenske kraje. Čestitke!
Zadnji teden v avgustu smo v verskem in kulturnem središču v Kewju praznovali Očetovski dan. Že pri sveti daritvi smo se spomnili živih in pokojnih očetov, starih očetov in dedkov. Učenci Slomškove šole pa so že pri maši pokazali posebno spoštovanje do očetov. Pater Ciril je lepo povabil otroke k oltarju, skupaj so se prijeli za roke in v tem polkrogu zmolili očenaš najprvo v slovenskem jeziku nato še v angleškem. Čudovita zamisel in še lepša slika. Ista skupina teh petih parov vsi oblečeni v narodne noše, so kasneje nastopali v dvorani. Z deklamacijami pesmijo in plesom so pozdravili vse navzoče. Nastopal je tudi cerkveni moški pevski zbor, gospodinje pa so obložile mize z domačimi dobrotami. Žrebali so tudi štiri očete, vsak pa je za ta praznik prejel steklenico dobrega vinčka.
Po ostalih slovenskih društvih so imeli proslave za očete na sam praznik, to je prva nedelja v septembru. Vse povsod se članice potrudijo, da pripravijo za očete čim lepše in po domače. Vedno je poleg običajnega kosila tudi kozarček za na zdravje, prisrčen pozdrav očetom iz odra z deklamacijami in pa popoldanska zabava s slovenskimi muzikanti. Še vedno se vsi radi zavrtijo, tudi zapojejo, kaj je lepšega kot nedeljsko popoldne skupaj z družino, prijatelji in znanci v slovenskem domu na drugem koncu sveta.
30. avgusta smo v Viktoriji, v mestu Melbournu, praznovali že 178. rojstni dan - Melbourne day! Osnovna šola v Melbournu je skupaj z 350 učenci spremljala desettedenski učni program – otroci v šolskih klopeh vse do današnjih dni. Zgodovinski program je vseboval od tistih prvih korakov v učilnico, ki je bila zbita skupaj z deskami, do današnje tehnologije, pesmi, slik, iger in skupnega veselja. Otroci so bili radovedni s predstavo takratnega življenja, toda veseli današnjega načina in pripomočkov pri učenju.
7. septembra bomo Avstralci ponovno volili za novo zvezno vlado, kot se zgodi pri nas vsaka tri leta.Pred tremi leti, v letu 2010 smo dobili zvezno manjšinsko vlado pod vodstvom nekdanje premierke Julije Gillard s pomočjo dveh samostojnih poslancev in član Zvezne Zelene stranke. Zgodilo se je zato, kjer nobena stran ni prejela dovolj glasov za pravi mandat. Junija letos pa je Kevin Rudd ponovno postal voditelj zvezne Laburistične vlade in s tem tudi avstralski premier. Vprašanje je, če bodo levo usmerjeni laburisti z gospodom Kevinom Ruddom na čelu še naprej vodili našo državo. Laburisti so na veliko zmagali na zveznih volitvah leta 2007. Kevin Rudd je takrat postal 26. avstralski zvezni premier po 11 letnem vladanju konservativne liberalne-nacionalne koalicije pod vodstvom gospoda Johna Howarda. Od leta 2010 je od Kevina Rudda vodilno mesto prevzela Julija Gillard, ki je postala 27. zvezna premierka po vrsti in prva ženska, na tem pomembnem položaju. Vse javnonamenske ankete očitno kažejo, da bo sedanja Laburistična vlada na veliko poražena in da bo nova koalicijska vlada pod vodstvom Tonija Abbotta od volivcev prejela veliki mandat, da vodi Avstralijo, vsaj do naslednjih zveznih volitvah, ki bodo leta 2016. Volilna kampanija vedno zahteva ogromno denarja, prepiranja, obrekovanja in še nazadnje nepravilnega odnosa za avstralsko javnost. Že januarja letos smo uradno izvedeli, da bodo letošnje volitve v septembru. V Avstraliji smo imeli že od leta 1945 - pa vse do naslednje sobote do sedaj že kar 13 zveznih premierov in eno zvezno premierko. Prvi avstralski zvezni premier pa je bil že leta 1901, to je bil Sir Edmund Barton od 1. januarja 1901 do 24. septembra 1903.
Kaj pa se dogaja s slovensko skupnostjo v Avstraliji? Moram priznati, da leta teko, pa nič ne reko! Leto za letom z žalostjo sledimo imenom pokojnih rojakov. Zadnje leto pa skoraj tedensko. Pater Ciril nam je povedal, da je zadnji popis prebivalstva v Avstraliji leta 2011 dal podatek, da v Avstraliji doma govori slovensko 4182 Slovencev. Na osnovi rezultatov zadnjega popisa prebivalstva je državni Radio SBS tudi izvedel novo razporeditev programov. Slovenci smo dobili le eno uro in to na digitalnem radiu Radio SBS 3 ob petkih od 5. do 6. ure zvečer. Kje daleč za nami so številke 10 tisoč in več samo v Viktoriji? Mladina se vključuje v avstralski sistem, prvotni rojaki pa počasi izumirajo. To se je res vredno zapomniti.
Tudi velika vrata dobrote in dobrega dela so se zaprla v misijonu Svete Družine v Adelaidi zaradi bolezni in odhoda patra Janeza Tretjaka iz Adelaide. Pater Ciril Božič in Marija Anžič pa sta bila skupaj pri slovesu p. Janeza Tretjaka. Od 19. avgusta dalje je cerkev oskrbovana in upravljana iz Melbourna. Pater David Štrumpf pa bo prišel med nas, ko bo končan postopek pridobitve avstralske vize, upajmo, da bo to konec oktobra.
Naj bo dovolj za danes, želimo Vam morda letošnji suši, tudi nekaj dobre letine.
Vam na radiu pa veselo jesen,
Za Vas poročala Meta Lenarčič, Radio 3ZZZ 92.3 FM Melbourne,VIC.
