Ostro proti obdavčitvi gozdov

| 20.09.2013, 11:07

Na Ministrstvu za finance bo popoldne potekal sestanek s predstavniki kmetov, na katerem naj bi govorili o načrtovani uvedbi novega davka na nepremičnine. V Sindikatu kmetov Slovenije in na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije vztrajajo, da je nujno vse kmetijske površine in poslopja v funkciji kmetijske pridelave obravnavati kot osnovna sredstva in jih napovedan davek na nepremičnine ne sme obdavčiti.

Naj spomnim. Ministrstvo za finance je v prvotnem osnutku predloga Zakona o davku na nepremičnine, ki ga je javnosti predstavilo junija, predvidelo obdavčitev kmetijskih zemljišč in gozdov ter kmetijskih stavb v višini 0,5 odstotka vrednosti. Sledilo je več "popravljenih" predlogov, ki pa niso bili javno objavljeni in so v javnost prišli po neobičajnih poteh. V t. i. zadnjem predlogu naj bi bila obdavčitev kmetijskih zemljišč označena z "x", prav to vrednost pa naj bi kmetom danes predstavili na finančnem ministrstvu.

Se obetajo protesti?

V Sindikatu kmetov Slovenije so v primeru uvedbe davka že napovedali proteste po vsej državi, proti zakonu pa so že na sejmu Agra tudi zbrali precejšnje število podpisov. V torek so se kmetje povezali tudi z obrtniki, avtoprevozniki in drugimi predstavniki gospodarstva, ki jih bo predviden davek prav tako zelo prizadel in se že dogovorili "o načinu državljanske nepokorščine."

Še posebej problematična načrtovana obdavčitev gozdov!

Zveza lastnikov gozdov, ki trenutno združuje že 29 lokalnih društev lastnikov gozdov in iz meseca v mesec postaja številčnejša organizacija, pa je pred današnjim srečanjem na Ministrstvu za finance opozorila na številna dejstva, ki kmetom omejujejo pravico gospodarjenja z gozdom.

Tako opozarjajo, da je v Sloveniji gozd najbolj ohlapna in omejena vrsta lastnine, da so se lastniki ob zahtevah, ki se jim postavljajo, znašli praktično v fazi pred razlastitvijo, saj so že zaradi ekoloških funkcij gozda pri gospodarjenju močno omejeni. Pri poseku morajo upoštevati gozdnogospodarske načrte, v katerih je količina poseka omejena. Gozdnogospodarski načrti določajo tudi način gospodarjenja in dovoljene posege, kot je gradnja gozdnih prometnic, tehnologija sečnje in spravila ipd. Zato je gospodarjenje z gozdovi že v osnovi bistveno bolj omejeno kot npr. na kmetijskih površinah.

V Zvezi lastnikov gozdov še opozarjajo, "da Zakon o gozdovih v 5. členu določa, da mora lastnik gozda dopustiti v svojem gozdu prost dostop drugim osebam, čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali. V gozdovih se hrani divjad, ki je državna last in ki po uplenitvi postane last upravljavcev lovišč. Lastniku v gozdu, ki je sicer njegova last, ostane tako samo les in škode po obiskovalcih in divjadi. Vse ostale, danes tudi že tržne dobrobiti pa ostanejo širši javnosti. Zato gozda v smislu nepremičnine nikakor ne moremo obravnavati enako kot npr. hiše, kjer ima lastnik ekskluzivo v uživanju te nepremičnine, oziroma poslovnega prostora, kjer ima lastnik ekskluzivo pri trženju."

Še bolj zaostreni so pogoji gospodarjenja z gozdovi na področju krajinskih parkov, Triglavskega narodnega parka, primestnih gozdov, na območjih Nature 2000, ter na območjih s kulturno in naravno dediščino, opozarjajo lastniki gozdov in dodajajo, da so poseben problem tudi gozdne prometnice, ki so javnega pomena, lastniško pa bremenijo lastnika. 

Država že ima dohodke iz privatnih gozdov

"Lastniki gozdov za omejitve pri gospodarjenju, kakor tudi za prost dostop drugih oseb na njihova zemljišča ne dobijo nobenega nadomestila. Tako lahko lovci prodajajo meso in trofeje divjadi, ki so jo uplenili v njihovih gozdovih, pri čemer gredo prihodki lovskim družinam, ali neposredno državi v primeru lovišč z posebnim namenom. Koncesnine, ki jih plačujejo lovske družine se razdelijo državi in občinam, škode po divjadi pa ostanejo lastniku," pravi Janko Mazej, predsednik Društva lastnikov gozdov Šaleška dolina in ob tem opozarja na pereč problem "komercialnega nabiralništva" ki v večini primerov meji na pustošenje v zasebnih gozdovih, nadzorne službe pa pri preganjanju niso uspešne.

5000 EUR za odstrel jelena

V slovenskih gozdovih se glede na statistične podatke letno pridobi preko 1200 ton divjačine. Če se  k temu prišteje še trofeje (uplenitev jelena lahko stane lovskega gosta tudi več kot 5000 EUR), lastniki gozdov upravičeno zahtevajo, da se vsa ta dejstva upoštevajo pri pravičnem izračunu katastrskega dohodka, ki naj bo tudi edini davek na ta zemljišča. Zaradi tako velikega obsega omejitev lastninske pravice in ker so gozdovi za lastnika osnovno sredstvo in ne luksuz, lastniki gozdov vključitev te vrste nepremičnin v zakon o obdavčenju nepremičnin ostro zavračajo.