VIDEO: Papež Frančišek: Če v našem srcu ni usmiljenja in veselja ob odpuščanju, nismo v občestvu z Bogom
Svet | 15.09.2013, 14:52
V 15. poglavju evangelija po Luku najdemo tri prilike, ki govorijo o usmiljenju. Prva pripoveduje o izgubljeni ovci, druga o izgubljenem denarju in tretja - najdaljša - o očetu in dveh sinovih: o „izgubljenem“ sinu in o sinu, ki se je imel za pravičnega. Vse tri prilike hkrati govorijo tudi o Božjem veselju.„Česa pa se pravzaprav Bog veseli?“ To vprašanje je papež Frančišek danes opoldne zastavil množici zbrani na Trgu sv. Petra v Vatikanu ob začetku nagovora pred molitvijo angelovega čaščenja.
Papež Frančišek je prisotne povabil k razmisleku o Božjem veselju in na vprašanje, česa se Bog veseli, z gotovostjo kar sam odgovoril, da je Božje veselje v odpuščanju. Gre za veselje pastirja, ki znova najde svojo ovčico; za veselje žene, ki najde svoj kovanec ter za veselje očeta, ki zopet sprejme v svojo hišo sina, ki je bil izgubljen in kakor mrtev in je zdaj živ.
Sveti oče je zatrdil, da je v omenjenem sporočilu zaobjet ves evangelij in vsa vsebina krščanstva. Usmiljenje namreč ni zgolj čustvo, temveč je usmiljenje resnična moč, ki more rešiti človeka in svet od „rakave tvorbe“, ki je greh, oz. moralno in duhovno zlo. Samo ljubezen zmore zapolniti praznine in žrela negativnosti, ki jih v srcih in v zgodovini odpira zlo.
Jezus pa je samo usmiljenje, je Bog, ki je postal človek. Spoštuje naše svobodne odločitve in nam hkrati ostaja vedno zvest. Ko se znova vrnemo k njemu, nas sprejme v svojo hišo, saj nas vedno pričakuje z ljubeznijo. Bog, ki je veselje, se razveseli vsakega grešnika, ki se vrne k njemu in prosi za odpuščanje. Nato je sveti oče opozoril na nevarnost: „V čem pa je nevarnost? Nevarnost je v tem, da si domišljamo, da smo pravični in obsojamo druge. Obsojamo tudi Boga, ker mislimo, da bi moral grešnike kaznovati, obsoditi jih na smrt in jim ne odpuščati. Če je tako, potem smo dejansko v nevarnosti, da ostanemo zunaj Očetove hiše! ....Če v našem srcu ni usmiljenja in veselja ob odpuščanju, nismo v občestvu z Bogom, saj je prav ljubezen, ki odrešuje in ne samo izpolnjevanje predpisov. Ljubezen do Boga in do bližnjega daje polnost vsem zapovedim.“
Če živimo po načelu “oko za oko, zob za zob”, se ne moremo osvoboditi ujetosti v zlo. Hudič je prebrisan in nas slepi z ukano, da lahko sebe in svet odrešimo samo s sovjo človeško pravičnostjo. Dejansko pa nas lahko reši samo Božja pravičnost; in ta Božja pravičnost se je razodela na Križu. Najvišje dejanje Božje pravičnosti je to, da je za nas dal življenje! S tem je enkrat za vselej premagal Satna. Jezus pa nas vabi, naj bomo usmiljeni, kakor je usmiljen naš nebeški Oče (prim. Lk 6,36). Pri tem naj nam pomaga Marija, ki je Mati Usmiljenja, je svoj opoldanski nagovor skleni sveti oče.
