Pri prisilnem dozorevanju koruze se koruznica suši hitreje, kot to kaže dozorevanje zrnja

| 11.08.2013, 11:26

Vsako leto je drugačno in ima posebne vremenske razmere, ki nedvomno vplivajo na dozorevanje koruze ter njeno primernost za siliranje in spravilo v silos. Letošnja suša je po dokaj hladni in predvsem zelo mokri spomladi marsikje dotolkla posevke koruze, zato smo v tokratni nedeljski kmetijski oddaji govorili o zakonitostih siliranja po suši prizadete koruze. Naš gost je bil Jože Mohar, strokovnjak iz semenarske hiše Agrosaat.

Silažna koruza je brez dvoma ena najpomembnejših vrst krme, saj v povprečju prispeva v obroku krav molznic skoraj 60-odstotni delež osnovne krme. Pri tem pa sta pomembni tudi njena krmna vrednost in količina. Hibride koruze smo navajeni meriti in ocenjevati na različne načine. Ocenjujemo in merimo njihov pridelek na hektar, velikost storžev, višino rastline in pridelek suhe snovi na hektar. V pridelku suhe snovi seveda zajamemo pridelek storža – zrnja in pridelek zelenega dela rastline (liste in steblo). Podatek, da s staranjem rastline raste vsebnost suhe snovi v rastlini in zato pridelek suhe snovi na hektar, je do neke mere zavajajoč, saj nam popolnoma nič ne pove o prebavljivosti silažne mase in energiji, ki jo žival lahko pridobi iz takšne krme. Res pa je, da so posledice dozorevanja rastline povečevanje suhe snovi v steblu in njegova lignifikacija ter vse večja trdnost endosperma v zrnu, poudarja Jože Mohar in opozarja, da povečan pridelek suhe snovi ne pomeni nujno povečanja energije, ki jo lahko izkoristi žival za prirejo mleka ali mesa.

Določitev časa optimalnega spravila od suše prizadete koruze

Vsebnost sušine (SS) ob času spravila je izredno pomemben podatek za optimalni čas spravila in nam pove, kakšen je delež sušine v skupni silažni masi, hkrati pa je nasproten podatek od vlage v rastlini. Najboljši čas spravila je, ko je v rastlini od 30 do 35 odstotkov ali z drugimi besedami od 300 do 350 gramov skupne suhe snovi na 1000 gramov sveže zelene mase celotne rastline.

»Poznamo enostavno metodo za določanje sušine celotne rastline, ki temelji na oceni in pomeni opazovanje položaja mlečne črte na zrnu koruze. Pravimo, da je optimalni čas za žetev, ko je položaj mlečne črte od polovice do druge tretjine zrna. Žal ta metoda ni najbolj zanesljiva, ker je lahko sušina celotne rastline tudi za pet odstotkov višja, kot jo ocenimo z mlečno črto. Pri prisilnem dozorevanju koruze se koruznica suši hitreje, kot to kaže dozorevanje zrnja. Skrajno visoke temperature in pomanjkanje talne vlage v času dozorevanja so lahko vzrok za prisilno dozorevanje koruze« je v kmetijski oddaji povedal Jože Mohar.

Jože Mohar je v oddaji predstavil tudi enostaven postopek za samostojno določanje sušine koruze. Celoten postopek s fotografijami korakov najdete na tej povezavi!