Tudi na Dragi praznovali Pahorjevo stoletnico

01. 09. 2013, 07:59 Matjaž Merljak

Na študijskih dnevih Draga 2013, ki potekajo v parku Finžgarjevega doma na Opčinah, so v soboto, 31. avgusta 2013 počastili 100. rojstni dan Borisa Pahorja. Slavljencu so podarili grafiko tržaškega slikarja Edija Žerjala, on pa se je zahvalil za počastitev in je posebno pozornost namenil vprašanju nacionalne identitete ter specifičnosti v današnjem globaliziranem svetu.

Po poročanju portala Slomedia.it je Saša Martelanc v slavnostnem govoru dejal: »Društvo slovenskih izobražencev vam izreka dve besedi: srečno in hvala. Srečno z vsemi najboljšimi mislimi ob jubileju, seveda; hvala pa, ker ste se tako radi, tako pogosto in samoumevno odzivali na povabila k predavateljski mizi Drage in k mikrofonom za diskusije. V vaših nastopih smo občudovali jasnost in pogum. Kar pa je še posebej osvojilo publiko, je bila vaša zaskrbljenost za slovensko sedanjost in bodočnost. Na Dragi ste se lahko ujeli s sorojaki drugačnih, celo vam nasprotnih nazorov, pa vedno srčno zaskrbljenih za slovensko usodo. Začutiti je bilo nekaj, kar bi lahko imenovali kultura nacionalne spodobnosti.«

Pred mikrofon je nato stopil Boris Pahor, ki se je zahvalil za počastitev in je posebno pozornost namenil vprašanju nacionalne identitete ter specifičnosti v današnjem globaliziranem svetu. »Če ne bi bilo specifičnosti in posameznih identitet, bi bil svet veliko bolj reven. Identiteta je zaklad, ki ga je treba čuvati in ne se predati globaliziranosti«. Spregovoril je tudi o svojih preteklih nastopih na Dragi, prisotni pa so ga nagradili in mu čestitali z bučnim aplavzom.

Na petkovem odprtju letošnjih študijskih dnevov so se pred začetkom prve debate, posvečene manjšinskemu šolstvu, zvrstili pozdravni nagovori gostov letošnje Drage. Organizatorji so bili počaščeni s prisotnostjo Veleposlanika RS v Rimu Iztoka Mirošiča, ki je izrekel svoje čestitke ob izbiri aktualnih vsebin predavanj, zlasti je izrekel priznanje nad zanimanjem za vprašanja o šolstvu, saj ne gre tu le za vprašanje izobrazbe, ampak tudi vzgoje ter celo kvalitete obstoja in bodočnosti cele manjšinske skupnosti. Prav tako so poslušalce nagovorili poslanka Tamara Blažina, konzulka Tanja Mljač, Rudi Merljak iz urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter številni krajevni politiki, med drugimi odbornik občine Trst Edi Kraus, ki je počrtal pomen študijskih dnevov in izmenjave mnenj na tovrstnih prireitvah kot simbol demokracije, podpredsednik Deželnega sveta Igor Gabrovec in predsednika krovnih organizacij, Rudi Pavšič in Drago Štoka ki sta se zaustavila ob potrebi po korenitih spremembah v slovenskih šolah v Italiji, če hočemo ohraniti njihovo kvaliteto, prav tako pa sta podčrtala pomen dialoga, saj trenutno stanje manjšine odvrača zanimanje mladih in zato avtomatično vodi v njen propad.

Debato o šolstvu, na kateri sta kot gostji nastopili dr. Vlasta Polojaz in dr. Sara Brezigar, je povezoval in vanjo tudi sam posegel prof. Marjan Kravos, sicer ravnatelj na Večstopenjski šoli pri Sv. Jakobu. 

Sobotni popoldan študijskih dnevov Draga 2013 je bil po počastitvi 100. rojstnega dneva pisatelja Borisa Pahorja posveče pisatelju Evaldu Filsarju, ki je govoril na temo. KDOR PREVISOKO LETA, NIZKO PADE! Šlo je za zelo zanimivo in briljantno predavanje, ki je povsem pritegnilo pozornost prisotnih, o dobrem in (predvsem) zlu naše družbe. Flisar, ki je ob vrhunskem pisateljevanju tudi globok analitik, mislec ter velik svetovljan, je pobliže spregovoril o hibah današnje zahodne družbe, ki je ustrojena predvsem na dobičku in na lastnini, peša pa na duhovnih in ostalih vrednotah.

Na današnji zadnji dan Drage je ob 9.00 uri sveto mašo daroval nadškof v pokoju Alojz Uran, sledilo je predavanje dr. Branka Cestnika Cerkev na razpotju - 50 let potem, popoldne bo spregovoril še dr. Aleš Maver: Slovenija pred ponavljanjem razreda.

Popoldne so podelili tudi Peterlinove nagrade. Letošnja prejemnika sta Častni predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca Janko Zerzer in Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, ki letos obhaja 50-letnico ustanovitve. Nagrada je namenjena kulturnim ustvarjalcem in organizacijam iz matice, zamejstva in zdomstva, ki delujejo na temelju slovenstva, demokracije in krščanstva. Zerzer je prejel Peterlinovo nagrado zaradi zavzemanja za idejni pluralizem ter poudarjanja krščanske duhovne osnove, ki, kot je bilo rečeno v utemeljitvi, vlaga veliko truda v ohranjanje slovenskega jezika po družinah na Koroškem.

Vir: www.slomedia.it