Pregled domačih dogodkov od 23. do 30. 8. 2013

Slovenija | 01.09.2013, 18:30 Marta Jerebič

Prah glede imenovanja Gašparja Gašparja Mišiča na čelo Luke Koper se ne poleže. Prav tako je veliko prahu dvignila tudi slovesnost ob 20. obletnici postavitve farne spominske plošče v Rovtah. Na kulturnem področju pa smo praznovali 100-letnico tržaškega pisatelja Borisa Pahorja.

Gašpar Gašpar Mišič na čelu Luke Koper

Potem ko se je nekdanji državni sekretar v kabinetu predsednice vlade Gašpar Gašpar Mišič zavihtel na čelo Luke Koper, se polemike glede njegovega imenovanja kar ne poležejo. Mišiča so na seji nadzornega sveta sicer podprli predstavnica koprske občine Sabina Mozetič in trije predstavniki zaposlenih, ki so imeli njihovo soglasje. Odločilni glas je dal predsednik nadzornikov Dino Klobas. Prav tako v imenovanju ne vidi nič spornega ljubljanski župan Zoran Jankovič. To pa je v glavnem tudi vse, saj nasprotno protesti dežujejo z vseh strani.

Da je Mišičevo imenovanje na vrh Luke Koper nedopustno, ocenjuje premierka Alenka Bratušek. V torek se je sešla s sodelavci, da bi preučili možne ukrepe.

In politične stranke? Jani Möderndorfer, ki vodi poslansko skupino Pozitivne Slovenije, katere član je Mišič, je na družbenem omrežju Twitter zapisal, da je treba takrat, ko 70-odstotni lastnik nima več vpliva na odločitve o svoji lastnini, tiste, ki odločajo v imenu lastnika, zamenjati. Država je namreč skupaj s kapitalsko in slovensko odškodninsko družbo skoraj 70-odstotna lastnica Luke Koper.

Do odločitve nadzornikov so bili kritični tudi ostali koalicijski partnerji. Predsednik SD Igor Lukšič je bil zgrožen, po njegovem so šle stvari čez rob. »Če ne bodo odreagirali nadzorniki v Sodu in če ne bo odreagirala vlada, potem šele kot četrti korak mi v taki koaliciji nimamo kaj iskati.«

Imenovanje Mišiča je prav tako nesprejemljivo za prvaka DL Gregorja Viranta. Njegova stranka zahteva, naj vlada takoj stori vse, kar je v njeni pristojnosti, da pride do zamenjave nadzornega sveta Luke Koper in Mišiča. Virant je celo ocenil, da "v tem primeru ni šlo toliko za politično kadrovanje, ampak bolj za ene vrste mafijsko kadrovanje." Z generalnim direktorjem policije Stanislavom Venigerjem sta tudi dogovorjena, da policija stopi v kontakt s Komisijo za preprečevanje korupcije, ki primer že proučuje.

Po besedah predsednika DeSUS Karla Erjavca gre za nedopustno potezo, ki je v nasprotju z interesi Luke. Tudi on trdi, da je treba takoj imenovati nov nadzorni svet in Mišiča razrešiti.

V največji opozicijski stranki SDS dogajanja niso posebej komentirali. Na Twitterju so le čestitali Zoranu Jankoviću za uspešno uveljavljanje pozitivne kadrovske politike vlade v Luki Koper. Na omenjenem družbenem omrežju se je odzvala tudi podpredsednica SLS Olga Franca. Zapisala je, da je nepolitični nadzornik Klobas politično klonil. Prepričana je, da bo z Mišičem klonila tudi Luka Koper. Predsednik SLS Franc Bogovič medtem meni, da je to, kar se v zadnjih dneh dogaja, rezultat lanskoletnega nasprotovanja Slovenskemu državnemu holdingu.

Predsednica Nove Slovenije, Ljudmila Novak pa je za naš radio povedala: „To je neetično, škandalozno. Luka Koper je eno največjih podjetij v državi, za katerega bi morali še posebej dobro skrbeti in tja postaviti najboljše menedžerje. Pri Gašparju Gašparju Mišiču nimamo nobenih takšnih referenc, razen tega, da ima za seboj politično kariero, da je bil pred kratkim državni sekretar, pred tem poslanec, torej je bil politično prepoznaven in je na ta način prišel na ta stolček.“ Po njenem so Mišiča nastavili določeni ljudje, ki bi tudi sami želeli imeti pomemben vpliv na to državno podjetje. Kot je dodala, nam ta primer sporoča, da moramo veliko več narediti za privatizacijo.

Oglasili so se tudi Združenje Manager, Združenje nadzornikov Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije, ki meni, da je s to potezo »korporativno upravljanje v Sloveniji doseglo novo dno. Protikorupcijska komisija pa je opozorila, da primer Gašparja Gašparja Mišiča ni eksces, ampak simptom stanja v državi. Mišičev prevzem Luke je na noge spet dvignil tudi vstajnike, ki so za 5. september napovedali protest.

Gašpar Gašpar Mišič se je medtem v četrtek že mudil na spoznavnem obisku v Luki Koper. Posle naj bi sicer prevzel 7. septembra. Ob tem je izrazil ogorčenje nad izjavo o mafijskem kadrovanju in Viranta pozval k odstopu. Napovedal je, da se bo takoj lotil dela in pokazal, da so bili številni v zmoti o njem ter njegovih namenih in prepričanjih. Obljubil je, da bo, če bo imel vsaj en teden časa, javnosti razkril, kdo vse je prisesan na finančni sistem Luke Koper. Mesečno povprečnino za pravno zastopanje Luke v višini 20 tisoč evrov naj bi imela na primer odvetniška pisarna Mira Senice.

Kakorkoli, posledice vsega tega se že kažejo, saj so delnice Luke Koper samo v štirih dneh padle za skoraj 4 odstotke, kar pomeni, da je podjetje izgubilo 5,7 milijona evrov.

Poziv SLS k oblikovanju tehnične vlade

Da je imenovanje Gašparja Mišiča postalo že prava politična burleska meni predsednik SLS Franc Bogovič, ki je pozval k oblikovanju tehnične vlade. "Vlada premierke Alenke Bratušek je opravilno nesposobna, zato je čas, da se stranke usedejo za mizo in se dogovorijo o tehnični vladi," je dejal. V stranki ocenjujejo, da je nesprejemljivo, da je vlada po vrnitvi s počitnic po 11 urah razprave ugotovila, da potrebuje še en mesec za pripravo ukrepov, s katerimi bo država izšla iz krize.

20. obletnica postavitve farne spominske plošče v Rovtah

V Rovtah nad Logatcem so se prejšnji konec tedna spomnili 20. obletnice postavitve farne spominske plošče, na kateri je zapisanih kar 218 imen po vojni pobitih domačinov. Praznovanje so začeli v soboto, s spominskim večerom in odprtjem razstave medvojnega in povojnega gradiva domačinov iz Rovt. Zavedajo se namreč, da sprave ni brez resnice, zato so z razstavo in priložnostnim programom želeli odstreti rovtarsko polpreteklo zgodovino in spregovoriti tudi o prizadevanjih, kako v luči prave resnice priti do vsenarodnega soglasja. V nedeljo dopoldne je bila v farni cerkvi spominska sveta maša, ki jo je daroval Janez Juhant. V pridigi je med drugim dejal: »Domobranci so se zavedali, da čuvajo ne le dom in rod, pač pa so proti svoji volji postali branik krščanskih izročil. Vsega kar so ohranjali rodovi pred njimi. Ne glede na njihov poraz, jim je zgodovina danes dala prav, saj so se uprli sovražniku človeštva – komunizmu, kot daje prav tudi tistim, ki so se uprli nacizmu in drugim stranpotem sodobne civilizacije. Nikoli, ne takrat ne danes, pa zgodovina ne bo dala prav spletkarjem, ki zase in za svoje privilegije teptajo resnico, pravičnost in človekovo dostojanstvo.«

Juhant je spomnil tudi na krščansko občečloveško dolžnost, ki jo imamo do umrlih. Ker so živeli iz krščanskega prepričanja in v tem smislu dali življenje za druge, je še dejal: „Spoštovani pričevalci, za Božje kraljestvo ste dali svoja življenja. Verovali ste v resnico, se bali Božje pravičnosti in se niste prepustili človeški preračunljivi oblasti. Predvsem pa ste zaščitili nedolžne in za to morali umreti sami.«

Slovesnost ob 20. obletnici postavitve farne plošče, 70. obletnici domobranstva ter Evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov se je nadaljevala s priložnostno akademijo. Zbrane je nagovoril župan Logatca Berto Menard, ki je opozoril na razklanost naroda. Kot je povedal, "očitno kot narod še nismo odrasli, ker smo polni obtoževanj, ker mnogi še vedno govorijo o več resnicah". Glavni nagovor pa je imel predsednik SDS Janez Janša. Ta je najprej opozoril, da se zbrani v Rovtah skupaj z demokrati po celotni Evropi ob robu vseevropskega dne spominjajo žrtev vseh totalitarnih režimov, še posebej pa desetletja zamolčanih žrtev komunističnega terorja in genocida na slovenskem. Ravno v teh krajih je bilo žrtev nedoumljivo veliko. Zatem je prebral govor, ki je bil obsojen vnaprej, še preden je bil napisan.

»Kot v času prejšnjega režima je bil pred nekaj dnevi vnaprej obsojen celo na tiskovni konferenci predsednika slovenske neokomunistične stranke. To je tista stranka, ki čas največjih zločinov in genocida v Sloveniji uradno imenuje čas napredka, slovenska javnost pa to apatično tolerira.«

V nadaljevanju je spregovoril o nacional socializmu in komunizu, zaradi katerih je v 20. stoletju trpelo na stotine milijonov ljudi. Tudi slovenski človek je občutil oba, še prej pa so primorski rojaki izkusili jarem fašizma. Janša je zatem nadaljeval: »Oba velika zla sta posnemala drug drugega in tekmovala med seboj v grozodejstvih. Oba sta bila genocidna. Nacizem oziroma uradno nacional socializem se je učil od marksizma in komunizma. Uničevalna koncentracijska taborišča so si nacisti ogledali v Sovjetski zvezi in jih nato posnemali.«

Opozoril je še, da je Marx že leta 1848 zapisal, da bodo morale "rase in razredi, ki niso na ustrezni stopnji razvoja, enostavno umreti v velikem revolucionarnem holokavstu". Med te rase je uvrstil Slovane in z njimi Slovence. V nadaljevanju je spomnil na zavezništvo, ki sta ga avgusta 1939 sklenila Stalin in Hitler. »Slovenski komunisti so šele po dveh letih dvojne kolaboracije postali Hitlerjevi nasprotniki.«

Janša je prepričan, da tisti, ki so že pred okupacijo dve leti kolaborirali tako s Stalinom kot s Hitlerjem, nimajo nobene moralne pravice drugim očitat kolaboracijo. Komunisti pri nas so sicer že leta 1940 sklenili, da je zanje boj proti okupatorju sprejemljiv samo, če ga bodo lahko izrabili za prevzem oblasti.

»Takšna odločitev je bila zločin proti narodu sam po sebi.S pobijanjem svojih dejanskih ali namišljenih političnih nasprotnikov so pričeli hkrati z okupatorjem. Povzročili so takšen teror, da se je marsikateremu domoljubnemu slovenskemu človeku okupator zazdel manjše zlo.«

Na tisoče Slovencev, ki so se na začetku pridružili partizanom, se je temu terorju uprlo in prestopilo na protikomunistično stran. Nasprotnih primerov skoraj ni bilo. Odpor kateremukoli zlu je bil in je legitimen.

»Spoštujemo vse, ki so se borili proti fašizmu, nacionalsocializmu in komunizmu. Vsi, ki so umrli v teh odporih, si zaslužijo dostojen grob in naše spoštovanje.«

Samo to je lahko nekoč v prihodnosti trajna osnova narodne sprave Slovencev, je še dejal Janša. V nadaljevanju je spregovoril o državljanski vojni, ki so jo komunisti načrtno povzročili, da bi lahko prevzeli oblast. O medvojni in povojni moriji, o zločincih s privilegiranimi pokojninami. Opozoril je še, da pri osamosvajanju Slovenije naš glavni nasprotnik ni bila JLA, temveč slovenski komunistični vrh. Kot je dodal, nam danes ne vladajo strici iz ozadja, ampak na genocidu in privilegijih ukoreninjena struktura.

»Spopad med dobrim in zlim danes ne poteka med komunističnimi in domobranskimi simboli. Domobranstvo so komunisti fizično uničili, po 70 letih ne dovolijo niti dostojnega pokopa mrtvih sonarodnjakov.«

Vedno znova pa ga izkoriščajo v svoje propagandne namene, češ, kdor je proti nam, je kolaborant. Pravi spopad tako danes poteka med komunističnimi simboli in vsem, kar je za njimi skrito ali odkrito ter simboli Slovenske državnosti, ki jo komunistom ni uspelo preprečiti, so pa zato naredili vse, da tudi v samostojni Sloveniji obdržijo monopole oblasti, je dejal Janša in dodal, da se imamo temu pravico upreti.

Slovesnost v Rovtah pa je dvignila veliko prahu. Vse se je začelo s tem, ko so so nasprotniki slovesnosti, ki so nosili simbole komunističnega režima, očitali, da gre za proslavljanje kolaboracije. Temu je sledil besedni boj na spletnih portalih. Od obtoževanj, do precej žaljivih navedb in tudi precej zgodovinsko nerealnih ocen. Za komentar smo vprašali zgodovinarja Jožeta Dežmana. Dejal je, da imamo v Sloveniji dve strani - eno, ki želi mrtve dostojno pokopati, in drugo, ki želi nadaljevati državljansko vojno.

„V Rovtah se je praznovala 20. letnica postavitve farnih spominskih plošč, kar je simbolna vrnitev mrtvih v javni spomin. Postavljena je bila razstava, kjer se je dodatno pokazala skrb krajanov za resnico in zgodovinski spomin, organizirana je bila okrogla miza, ki je bila izjemno kakovostna, in tudi prireditev sama je bila dovolj nazorna, da je pokazala, da je v duhu spomina na vse žrtve totalitarnih režimov. Nasprotna stran pa je na dan spomina na žrtve totalitarnih režimov branila totalitarne zločince in sramotila žrtve totalitarnega titoizma. Skratka, pokazalo se je to, da se „titofilna“ ultralevičarska stran vrača v svinčena 70. leta.“

Nekatere je zmotila tudi udeležba vojaškega kaplana Milana Preglja, ki je somaševal v vojaški uniformi. Preglja je na dogodek v vlogi duhovnika napotil vodja vojaškega vikariata Jože Plut, ki je bil na dogodek povabljen kot visoki cerkveni dostojanstvenik in ne kot pripadnik slovenske vojske, a sam na dogodek zaradi drugih obveznosti ni mogel. Načelnik Generalštaba Slovenske vojske Dobran Božič je sedaj ustanovil celo skupino za razjasnitev okoliščin Pregljeve udeležbe.

Kultura

100 let je v ponedeljek praznoval priznani tržaški pisatelj Boris Pahor. Ta je prejel številne čestitke. Poslali so mu jo tudi slovenski škofje. Med drugim so poudarili, da je njegovo življenje, čeprav zaznamovano s težkimi izkušnjami, za vsakega Slovenca lahko svetlo pričevanje. Ponosni so, da je kot Slovenec edinstven pričevalec 20. stoletja v vsej njegovi kompleksnosti, tragičnosti in tudi veličini. „Stoletja, ki je, kakor ste zapisali v delu Nekropola, med ljudmi pustilo obsodbo na večno osamljenost. To osamljenost želimo ob Vašem prazniku kot slovenska skupnost premagati,“ piše v voščilu Slovenske škofovske konference.

Šport

Nogometaši Maribora so v sredo na povratni tekmi 4. kroga kvalifikacij za ligo prvakov v Ljudskem vrtu izgubili proti češki Viktorii iz Plzna z 0:1. Mariboru se tako ni uspelo uvrstiti v skupinski del lige prvakov, saj so Čehi prvo tekmo dobili s 3:1. Štajerci bodo evropsko pot nadaljevali v evropski ligi.

Slovenska odbojkarska reprezentanca je v prvi tekmi pripravljalnega turnirja v Hočah premagala Bolgarijo s 3:1.

Slovenska judoistka Vlora Beđeti je na svetovnem prvenstvu v Riu de Janeiru v kategoriji do 57 kilogramov osvojila tretje mesto.