Pregled domačih dogodkov od 16.8. do 23.8.

Politika | 25.08.2013, 07:10 Tanja Dominko

Že na prvi pogled se pozna, da se poletje končuje in da v ospredje spet prihajajo politične teme. Če že suša vlada v kmetijstvu, ki je samo v Podravju prizadela med 40 in 100 odstotki poljščin, pa v politiki suše ni. A je kljub temu vroče.

Najprej je zavrelo v javnosti zato, ker je državni sekretar v kabinetu premierke Gašpar Gašpar Mišič oznanil, da se poteguje za položaj prvega moža Luke Koper. Po številnih očitkih, da gre za politično kadrovanje- Gašpar Gašpar Mišič je namreč precej viden član PS, je po sestanku s premierko v sredo odstopil s funkcije, vlada pa je njegov odstop potrdila dan pozneje. Mišič ostaja kandidat predsednika uprave Luke Koper. Vendar tamkajšnji delavci po nekaterih navedbah nad to idejo niso navdušeni. Strokovnjak za pomorsko pravo dr. Marko Pavliha je tako v pogovoru za naš radio dejal, da Luka Koper potrebuje popravni izpit. Ali bo Mišič dejansko prevzel vodenje Luke, bo znano jutri, ko bo o tem odločal nadzorni svet.

Vlada bo nov paket ukrepov za konsolidacijo javnih financ predstavila do 25. septembra. Čeprav ne bodo deležni popolne podpore, pa si predsednica vlade Alenka Bratušek želi, da bi se večina strinjala, da gre za ukrepe, ki Slovenijo peljejo naprej, na pravo pot, čeprav ne bodo priljubljeni. Ekonomist mag. Bernard Brščič pa opozarja, da vlada manevrskega prostora nima veliko.

Sicer pa na mizi čaka kar nekaj zahtevnih nalog: proračun za leto 2014 in znižanje primanjkljaja pod 3 odstotke BDP, Bruslju bo morala pokazati, kako izvaja protikrizne ukrepe, čaka jo zahtevna zdravstvena reforma, kmetje, ki se ne strinjajo z novim načinom obračunavanja davkov, grozijo z zaporo cest. Najtrši oreh bo  stabilizacija javnih financ, saj DeSUS ne pristaja na reze v pokojnine, sindikati so proti odpuščanju v javnem sektorju, ki ga napoveduje prvak DL Gregor Virant. Rešitev ne bo, če ne bo politične stabilnosti. A ta je na trhlih nogah.

Banka Slovenije je v sodelovanju z ministrstvom za finance naročila pregled kakovosti sredstev na ravni bančnega sistema in izvedbo stresnih testov za 10 bank v Sloveniji. V skladu s priporočili EU bodo vanje poleg NLB, NKBM in Abanke Vipa pod določenimi kriteriji vključene še Banka Celje, Gorenjska banka, Probanka, Factor banka, Unicredit banka Slovenija, Hypo Alpe Adria Bank in Raiffeisen banka. Rezultati bodo predvidoma na voljo do konca leta, mnogi pa se bojijo, da bo Slovenija za sanacijo bank potrebovala še kar nekaj milijard evrov.

Na Finskem se je v torek začelo sojenje šestim nekdanjim vodilnim možem finskega orožarskega podjetja Patria, ki so obtoženi podkupovanja pri prodaji osemkolesnikov Sloveniji. Ob začetku obravnave je glavni tožilec Jukka Rappe za večino obtoženih zahteval dve leti in pol zaporne kazni zaradi podkupovanja. Poleg tega tožilstvo od hčerinskega podjetja Patria Land Services, ki se je pred tem imenovalo Patria Vehicles, zahteva plačilo kazni v višini 600.000 evrov.

Sojenje naj bi se sklenilo 24. oktobra, v procesu pa nameravajo zaslišani tudi v Sloveniji obtožene Toneta Krkoviča, Ivana Črnkovića in Janeza Janšo. Sojenje na Finskem naj bi trajalo le dva meseca. Pri nas je trajalo skoraj tri leta, tri mesece pa sodišče potrebuje, da odločitev strne na papir in pošlje obtoženim. Za komentar smo vprašali odvetnika Toneta Krkoviča Jožeta Hribernika, ki je dejal, da so podkupnine bile izplačane, a ne v Sloveniji obtoženi trojici: „Na Finskem je bil pripravljen denar za podkupnine, to je popolnoma razumljivo. V tem ni nobenega dvoma. Ta denar je bil deloma tudi izplačan, samo ne našim obdolžencem. V Slovenijo je prišlo zelo malo denarja“. Hribernik meni, da je nekaj denarja prejel slikar Jure Cekuta, „v žep“ je šlo tudi Hansu Wolfgangu Riedlu in mogoče Walterju Wolfu. Sicer so vsi, tako na Finskem kot v Sloveniji vpletenost zanikali, vseeno pa je sodišče v začetku junija obsodilo nekdanjega premiera Janšo na dve leti zapora, direktorja Rotisa Črnkoviča in brigadirja Krkoviča pa na 22 mesecev zaporne kazni.

V petek smo v Sloveniji in širši Evropi obeležili evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.  V Katoliški cerkvi smo ta dan obeležili z mašo v ljubljanski stolnici, ki jo je daroval apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz, po njej pa je zbrane na kratko nagovorila tudi slovaška veleposlanica v Sloveniji Marianna Oravcova.

Evropski parlament je v resoluciji, sprejeti pred štirimi leti, med drugim poudaril potrebo po ohranjanju spomina na tragično preteklost stare celine, saj brez resnice in spomina ne more biti sprave. Podobno je v pogovoru za naš radio poudarila direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver. „Brez spomina ni demokratične prihodnosti. Tisti, ki govorijo, da je treba pozabiti, se zelo motijo. Rešitev ni pozaba. Rešitev je razmišljanje, rešitev je govor, rešitev je to, da ljudje povejo svojo zgodbo.“

Podatki o tem, koliko žrtev po svetu so do zdaj povzročili trije totalitarni režimi - fašizem, nacizem in komunizem - so različni, zagotovo pa je bilo žrtev več deset milijonov. V Sloveniji so po popisu, ki ga je izvedel Inštitut za novejšo zgodovino, totalitarni sistemi v času druge svetovne vojne in nekaj mesecev po njej (do januarja 1946) povzročili 98 tisoč žrtev. Od tega jih je približno 83 tisoč umrlo med samo vojno, 15 tisoč pa po njej, ko so komunistične oblasti izvedle množične povojne poboje.

Na spletni strani bolha.com se je v ponedeljek pojavil oglas o dražbi spominske plošče o aferi JBTZ z izklicno ceno 50 evrov. Sredstva bodo namenjena v dobrodelne namene, še piše v oglasu. Spominsko ploščo ob 25-letnici od začetka afere JBTZ so s stavbe na Roški v Ljubljani ukradli na začetku julija, kar je dober mesec po tem, ko so jo postavili. Neznanci so takrat ponovno popisali tudi fasado ob prostoru, kjer je bila plošča. Prvič so jo popisali že nekaj dni po odkritju. Za komentar o dogajanju smo povprašali Slavka Kmetiča, predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. „To je žalostno in neverjetno, to je stanje duha v tej državi, ki ne temelji na nobenih vrednotah, kajti demokracija kot taka sploh še ni vrednota,“ je komentiral Kmetič. „Vsi napori ljudi, ki so nastavili tudi lastno glavo za to, da živimo v svobodni in demokratični državi, očitno posameznikom ne pomenijo nič “ je bil kritičen tudi do države, ki ni naredila nič ali zelo malo, da bi v ljudeh vzgojila pravo domoljubje.

V 83. letu starosti je umrl kipar, slikar in grafik Janez Boljka. Predstavnik nadrealističnega kiparstva je zgodnja dela ustvarjal v železu, poznejša v bronu. Med njegovimi najbolj znanimi kiparskimi deli v Ljubljani sta bronasti bivol pri vhodu v živalski vrt in spomenik žrtvam NOB na Žalah. Leta 1966 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1988 pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

V minulem tednu je na Sinjem vrhu nad Ajdovščino potekala tradicionalna kolonija Umetniki za Karitas. V organizaciji škofijske Karitas Koper so za plemeniti namen materinskega doma Karitas na Cesti tokrat ustvarjali Ivana Andrič Todić, Ana Cajnko, Irena Gajser, Willem van Hest, Dušan Klun, Dimitar Malidanov, Ivan Skubin, Janez Štros, Peter Vernik in Martina Žerjal. Častni gost je letos Andrej Jemec. Jožica Ličen se je vsem ob koncu tedna iskreno zahvalila, javnost pa pozvala k obisku razstave in nakupu del.

Šport:

Legendarni slovenski košarkar Ivo Daneu je v ponedeljek prejel najvišje državno odlikovanje. Zlati red za zasluge na področju športa mu je na Brdu pri Kranju podelil predsednik države Borut Pahor. Daneu je zlati red za zasluge dobil za izjemne športne dosežke, spodbudo mladim rodovom košarkarjev in drugih športnikov ter uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču.

Nogometaši Maribora so na prvi tekmi četrtega kroga kvalifikacij za ligo prvakov v torek v gosteh izgubili z Viktorio Plzen z 1:3. Povratna tekma bo v sredo, 28. avgusta, ob 20.45 v Ljudskem vrtu.

Slovenska atletinja Snežana Rodić je v četrtek na diamantni ligi v Stockholmu v troskoku zasedla šesto mesto s 13,72 metra. Rodićeva, ki je na nedavnem svetovnem prvenstvu v ruski prestolnici osvojila deveto mesto, je najboljšo daljavo na letošnjem dvanajstem mitingu najvišjega kakovostnega razreda na svetu dosegla v tretji seriji.

Ekstremni gorski tekač Marjan Zupančič je v četrtek zvečer s prečkanjem cilja 640 kilometrov dolge Slovenske planinske poti, ki jo je začel le dober teden prej v Mariboru, verjetno postavil mejnik med ultra-tekaškimi rekordi. Lanskoletni dosežek Klemna Trilerja je izboljšal za celih 24 ur, pri tem ga niso ustavile niti poškodbe niti utrujenost.

Sicer pa je celotna Slovenija v pričakovanju evropskega košarkarskega prvenstva, a o tem več v prihodnji oddaji.