Pregled domačih dogodkov od 10.8. do 16.8.

Slovenija | 18.08.2013, 15:00

V 33. tednu v letu 2013 so poleg največjega Marijinega praznika, odmevala tudi zgodba o odstopu obeh nadškofov ter požari v naravi.

CERKEV

Praznik Marijinega vbevozetja

V katoliški Cerkvi smo minuli teden obhajali največji praznik Nebeške Matere - Marijino vnebovzetje. To je praznik upanja, saj nam govori, da je ena izmed nas ljudi - Marija, dosegla polnost življenja, ki ga kristjani vidimo v večnosti. Slovenski škofje so slovesne svete maše darovali v osrednjih romarskih središčih. V nagovorih so poudarili, da je Marijino vnebovzetje praznik upanja, niso pa mogli mimo zadnjih aktualnih dogodkov v Cerkvi na Slovenskem. Novomeški škof Andrej Glavan, ki začasno vodi tudi ljubljansko nadškofijo, je v nagovoru vernikom v dolenjskem romarskem središču na Zaplazu spregovoril o koreninah praznika in poudaril, da je Marija živela iz vere, ki je šla skozi velike preizkušnje. Kot pravi, je naša vera tudi danes lahko v nevarnosti, zamaje se lahko tudi zaradi najnovejših dogodkov, ne le zaradi dogajanja v mariborski nadškofiji. Po njegovih besedah se slabosti ene izmed šestih škofij izrabljajo za napad na celotno slovensko Cerkev. „Škofje in duhovniki smo vzeti izmed ljudi. Nismo brez napak, a vendar skušamo nesebično služiti Cerkvi in vam, dragi verniki,“ je še dejal škof Glavan.

Tudi celjski škof Stanislav Lipovšek, ki začasno vodi mariborsko nadškofijo, se v svojem nagovoru zbranih v Petrovčah ni izognil nedavnim spremembam v Cerkvenem vrhu. Vernike je prosil, da njega in njegove sodelavce podpirajo z molitvijo, da bodo „rešili, kar se rešiti da“. „Vabam in zankam finančnih trendov in potem, ki so daleč od evangelija in modrega gospodarjenja s cerkvenim premoženjem, se nismo dovolj zoperstavili,“ je dejal škof Lipovšek in ob tem omenil tudi druge preizkušnje, kot so bolezen, neuspehi, naravne nesreče, neurja s točo, suša in požari. Rešitev za vse to je po njegovih besedah v prazniku, ki je znamenje, da na tem svetu ne obstajajo samo problemi in tegobe, temveč tudi luč - Jezus Kristus. Murskosoboški ordinarij Peter Štumpf je v Turnišču vse povabil k poglobitvi vere in spomnil, da je Cerkev organizem in ne organizacija. „Je živo telo in ne zgradba.“ V Logu pri Vipavi je zbrane romarje nagovoril koprski škof Jurij Bizjak. Ta se je nadškofa Antonu Stresu in Marjanu Turnšku zahvalil za opravljeno delo. „Globoko smo prepričani, da sveti oče in njegovi pomočniki ne delajo krivice, kajti izguba je tukaj in izguba je velika, pa tudi čemú bi jo delali? Zato smo tudi prepričani, da sveti oče in njegovi pomočniki odpuščenima dajejo hvalo in priznavajo pohvalo, ker naša brata vdano in predano sprejemata razrešitev in s svojo sveto žrtvijo brez slehernega dvoma še kako znižujeta dolgove, ki sta jih vzela nase in si naložila naše trpljenje in naše bolečine,“ je povedal škof Bizjak.

V slovenskem narodnem svetišču na Brezjah pa je slovesno sveto mašo daroval pomožni ljubljanski škof Anton Jamnik. „Današnji praznik je potrditev prepričanja, da ima življenje smisel in cilj,“ je dejal škof Jamnik. V teh dneh se v domovini mudi tudi kardinal Franc Rode. Ta je slovesno sveto mašo daroval v župniji Fara pri Kočevju, ki letos praznuje tudi 650. obletnico ustanovitve. V nagovoru je dejal, da kljub vsemu hudemu, napadom od zunaj in grehom in slabostim od znotraj, vemo, da je Kristus vogelni kamen Cerkve.

Na praznik Marijinega vnebovzetja že 21 let slovenski narod posvetimo in izročimo Mariji. Letos mineva tudi 70 let odkar je ljubljanski škof Gregorij Rožman sredi grozot druge svetovne vojne 30. maja leta 1943 v ljubljanski stolnici pred milostno podobo Marije Pomagaj z Brezij slovesno posvetil ljubljansko škofijo in ves slovenski narod Marijinemu Brezmadežnemu srcu.

Še ostajamo pri dogodkih v Cerkvi na Slovenskem. Te je za oddajo Spoznanje več, predsodek manj na Radiu Ognjišče komentiral tudi moralni teolog dr. Ivan Štuhec. Meni, da bi moralo priti do poglobljene razprave o zadnjem dogajanju, saj je Cerkev v Sloveniji ostala kar brez štirih nadškofov in da bi bil čas za obisk slovenskih škofov v Vatikanu: „Mislim, da je čas za resen razmislek, najprej znotraj Cerkve na Slovenskem o tem, kje smo, kaj vse to pomeni, kaj pomeni za posamezne škofije in za celotno Cerkev in da preden se sploh karkoli še naprej odloča, da se dejansko tudi slovenski episkopat opredeli do teh problemov in da s temi opredelitvami in argumenti gre k Svetemu sedežu.“

NAGOVORI ŠKOFOV in UPRAVITELJEV ter KARDINALA

SLOVENIJA

Kdaj se po požarih obnovi vegetacija?

Teden so poleg praznika zaznamovali tudi požari. Gasilci so se borili s kar tremi pogorišči. Med drugim je zagorelo v gozdu na območju med Škrbino in Trsteljem. Ognjeni zublji, ki jih je zanetila strela, so zajeli tudi gozd na območju Velikega Rogatca nad Lučami, gasilci so tam po več dneh le zadušili vsa žarišča požara. Dobro leto dni je medtem minilo od velikega požara na Črnem Kalu, a posledice so tam še vidne. Zanimalo nas je, koliko časa traja, preden se gozd obnovi po takšnem pustošenju. Kot je povedal pomočnik direktorja za strokovne zadeve na zavodu za gozdove Žívan Véselič, je požar lahko ali talni, ta ne seže v krošnje, ali vršni. Posledice so večplastne, v obeh primerih pa zgori organska snov na površini tal. „Glede na to, da ta organska snov uspešno zadržuje vodo, se s tem precej zmanjša sposobnost vpijanja vode v tla. Ker je poškodovana vegetacija, so ta tla nezaščitena, pride do hitrejšega izpiranja teh tal, tako da se erozija močno poveča.“

Zelenje se običajno pojavi že drugo leto po požaru, če so korenine ostale žive, že poženejo tudi grmovje in majhna drevesa. A da so drevesa znova debela od 10 do 20 centimetrov, da dobimo vtis, da gre res za drevesa, traja od 10 do 20 let.

Zvišale so se cene sodnih taks

Sodna reforma, ki naj bi okrepila samostojnost sodne veje oblasti ter povečala njeno učinkovitost, je stopila v veljavo. Novela zakona o sodiščih in novela zakona o sodniški službi zaostrujeta določbe v zvezi z ocenjevanjem sodnikovega dela in krepita nadzor nad sodno upravo. V minulem tednu pa so se zvišale tudi cene sodnih taks. Povprečna podražitev znaša 10 odstotkov. Prav za toliko so višje denimo takse za redni pravdni postopek, postopke v socialnih sporih ter za postopke v zakonskih sporih. Po oceni pravosodnega ministrstva se bo zaradi zvišanja taks v državni proračun letno steklo okoli 4,5 milijona dodatnih sredstev.

Novela zakona o gozdovih na ustavno sodišče

Poslanci SDS, SLS in NSi zahtevajo oceno ustavnosti dveh členov novele zakona o gozdovih, ki določa, da morajo gospodarski subjekti zagotavljati sledljivost lesa. Poslanci opozicijskih strank menijo, da je zakon neustaven in bi bilo treba razveljaviti 4. in 10. člen zakona, na novinarski konferenci so opozorili tudi na nesorazmerno visoke kazni, ki jih prinaša novela.

Delodajalci želijo dati kisik gospodarstvu

Predstavniki delodajalskih organizacij so podrobneje predstavili predloge ukrepov za izhod iz krize. V dokumentu Kisik za gospodarstvo vladi predlagajo ukrepe za davčno razbremenitev ter za zagon razvoja in konkurenčnosti, pa tudi izvedbo strukturnih reform in sanacijo bančnega sistema. Od vlade pričakujejo, da jih bo vključila v delovne skupine za pripravo konkretnih ukrepov. Na predloge so se že odzvali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kjer so zapisali, da bi imel del zahtev delodajalcev katastrofalne posledice in bi krizo še poglobil, tako da bi ljudje potrebovali „umetno dihanje“. Za konec meseca so napovedali alternativne predloge, ob tem pa opozorili, da Slovenija v resnici potrebuje skupno gradivo socialnih partnerjev.

Vlada menjuje in kadruje tudi med počitnicami

Donedavni v. d. direktorja Agencije za varnost prometa Franc Pojbič, ki mu vlada ni podaljšala mandata, je na novinarski konferenci dejal, da je očitno delal preveč operativno in konkretno, s tem pa da je marsikomu stopil na žulj. Odkar je prišel na agencijo, je imel pečat SDS, medtem ko ni bil pomemben noben rezultat njegovega dela, je še pojasnil Pojbič, ki je sicer v torek izstopil iz stranke.

Slovenija spet vrača denar v evropsko blagajno

Evropska komisija je objavila, da mora 14 držav, med njimi tudi Slovenija, v skupno evropsko blagajno vrniti 179,83 milijona evrov neupravičeno porabljenih sredstev za kmetijsko politiko. Največ sredstev, okoli 40 milijonov evrov, morata vrniti Velika Britanija in Poljska, Slovenija pa 8,09 milijona evrov. V primeru Slovenije se popravek predlaga zaradi pomanjkljivosti v identifikacijskem sistemu za zemljišča, vključno z neupravičenimi izplačili, napačnim izračunom sankcij in izterjavami za nazaj zaradi neupravičenih izplačil.

Po sodnih počitnicah le vročitev sodbe v primeru Patria

Z Okrajnega sodišča v Ljubljani so sporočili, da bodo pisni odpravek sodbe v zadevi Patria strankam poslali v roku treh mesecev od razglasitve sodbe. Sodbo je sodnica Barbara Klajnšek izrekla 5. junija letos, in tako na zaporno kazen obsodila nekdanjega premiera Janeza Janšo, brigadirja Toneta Krkoviča in direktorja Rotisa Ivana Črnkoviča.

Odpovedi tudi v poletnih dneh

Stečajni upravitelj storitvenega podjetja Himar Milan Vajda je več kot polovici od skupaj 192 zaposlenih razdelil odpovedi delovnega razmerja. Ostalim, ki se na sedežu podjetja niso zglasili osebno, bodo odpovedi poslal po pošti.

V Peku pa je po dvotedenskem kolektivnem dopustu znova stekla proizvodnja. Vodstvo podjetja se trudi zagotavljati čim boljšo likvidnost, zato z bankami tečejo dogovori o moratoriju na odplačevanje kreditov. Družba prodaja tudi več nepremičnin. Hkrati se začenja postopek zmanjševanja števila zaposlenih. Skupaj naj bi delo v Peku od trenutno 360 zaposlenih v Sloveniji izgubilo okoli 50 ljudi.

KULTURA in DRUŽBA

Za nami je državni praznik

Občina Beltinci je tudi letos pripravila slovesnost od dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, saj obenem z državnim praznuje svoj občinski praznik v spomin na množično ljudsko zborovanje v Beltincih 17. avgusta leta 1919, ko je vojaška oblast upravljanje nad Prekmurjem predala civilni oblasti. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, slavnostna govornica pa je bila poslanka državnega zbora in podpredsednica SDS Alenka Jeraj. Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je ocenila kot enega svetlih trenutkov v zgodovini slovenskega naroda, ko smo stopili skupaj in združili moči. Premierka Alenka Bratušek je medtem v poslanici čestitala vsem Prekmurkam in Prekmurcem ter vsem tam živečim etničnim skupnostim.

Vodstvo NSi položilo venec v spomin na dr. Andreja Bajuka

Ob drugi obletnici smrti dr. Andreja Bajuka, ustanovitelja Nove Slovenije in njenega prvega predsednika, so člani vodstva Nove Slovenije, na čelu s sedanjo predsednico NSi in poslanko Ljudmilo Novak, na njegov grob položili venec. Vodstvo NSi se je v spomin na dr. Andreja Bajuka udeležilo tudi obletne svete maše v cerkvi sv. Jakoba na Gornjem trgu v Ljubljani.

Izid nove publikacije založbe Družina z naslovom Magnificat

V slovenščini je 15. avgusta 2013 pri založbi Družina izšla mednarodna molitveno-bogoslužna revija Magnificat. „Vsak mesec bo ta knjižica prihajala med nas, da bi se pridružili Marijini molitvi in molitvi Cerkve,“ je ob izidu knjižice dejal urednik slovenske izdaje p. dr. Miran Špelič OFM. Izid revije ob prazniku Marijinega vnebovzetja je tudi poseben dar Cerkvi na Slovenskem ob obhajanju 70. obletnice posvetitve slovenskega naroda Mariji.

ŠPORT

Devetčlanska slovenska reprezentanca je že dva dneva pred koncem svetovnega prvenstva v atletiki v Moskvi sklenila svoje nastope. Kot zadnji so se na tekmovališče podali Martina Ratej v metu kopja, Marina Tomič v teku na 100 m ovire in Jan Žumer v teku na 200 m, ki pa so nastope končali sila neuspešno že v kvalifikacijah. Od devetih Slovencev je bil v Moskvi najuspešnejši Primož Kozmus, ki je v metu kladiva osvojil četrto mesto. Snežana Rodič se je uvrstila v finale troskoka, v katerem je dosegla deveto mesto, v polfinalu na 1500 m pa je nastopila še Sonja Roman s končnim 18. mestom. Preostali trije Slovenci v Moskvi se niso izkazali. Kranjčan Rožle Prezelj je preskočil le začetno višino in v kvalifikacijah v skoku v višino pristal na repu uvrščenih, tako kot Barbara Špiler v metu kladiva. Ponesrečil se je tudi nastop tekačice Daneje Grandovec, ki je maraton končala na 46. mestu, kot zadnja med uvrščenimi.

Mlada slovenska smučarska skakalka Ema Klinec, ki je julija dopolnila komaj 15 let, je v svojem prvencu na poletni veliki nagradi v Courchevelu ugnala vso konkurenco. Skakalka, ki ji je Mednarodna smučarska zveza šele minuli teden prižgala zeleno luč za nastopanje na ravni svetovnega pokala, je na svoji prvi tekmi slavila zmago.

V Montrealu je na svetovnem prvenstvu v plavanju Mednarodnega paraolimpijskega komiteja Darko Đurić osvojil še drugi naslov prvaka. Po zmagi v paradni disciplini na 50 metrov delfin si je drugo zlato priplaval še na 100 metrov prosto.

Slovenska košarkarska reprezentanca je v prenovljeni dvorani Podmežakla na Jesenicah premagala izbrano vrsto Bosne in Hercegovine s 70:54 za sedmo zmago na prijateljskih tekmah pred eurobasketom. Najboljši strelci pri Sloveniji so bili Jaka Blažič s 15 točkami ter Zoran Dragić in Domen Lorbek, ki sta jih dosegla po 11. Za Slovenijo je bila to osma prijateljska tekma v pripravah na evropsko prvenstvo v košarki, ki se bo 4. septembra začelo v naši državi. Slovenijo naslednja preizkušnja čaka v ljubljanski dvorani Tivoli proti Rusiji.