Srečanje izvoljenih rojakov in vlade
Matjaž Merljak
V Ljubljani je v sredo, 10. julija 2013, potekala seja Sveta Vlade RS za Slovence po svetu, ki jo je sklicala predsednica vlade mag. Alenka Bratušek. Udeležila se je je tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel.
Sejo predsednik oz. predsednica vlade skliče enkrat na leto in je namenjena izmenjavi informacij o dejavnostih organizacij Slovencev po svetu ter razpravi o možnih izboljšavah na različnih področjih - tako na strani slovenskih vladnih in nevladnih kot tudi izseljenskih ustanov. Seje so se udeležili izvoljeni predstavniki Slovencev iz Argentine, Brazilije, ZDA, Kanade, Avstralije, Kitajske, Nemčije, Srbije in BiH ter predsednik Svetovnega slovenskega kongresa, s strani vlade pa so rojakom poleg predsednice vlade in ministrice Komel prisluhnili tudi ministri Karl Erjavec (MZZ), mag. Stanko Stepišnik (MGRT), dr. Jernej Pikalo (MIZŠ), mag. Dejan Židan (MKO) in državni sekretarji Jernej Pavlič (kabinet predsednice vlade), Boštjan Šefic (MNZ) in dr. Boris Jesih (Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu).
Premierka je poudarila, da vlada slovenstvu po svetu posveča posebno pozornost, o čemer priča tudi ohranitev urada z ministrico na čelu. Pozvala je k razpravi o problematiki mladih in izrazila upanje, da bodo rojaki po svetu kmalu lahko v svetovnih medijih slišali tudi pozitivne novice o domovini. Predstavnikom rojakov iz sveta se je zahvalila za sodelovanje s Slovenijo in za njihovo delo v slovenskih skupnostih.
Ministrica Komel je povzela program dela sveta Vlade za Slovence po svetu, ki veliki meri sovpada s programom dela Urada. Ta si prizadeva za delo z mladimi, za ohranjanje slovenskega jezika zunaj Slovenije, za pospeševanje gospodarskega, znanstvenega in drugih oblik sodelovanja s Slovenci zunaj države idr. Izpostavila je tesno sodelovanje z vsemi ministrstvi, katerih delo se tiče Slovencev po svetu.
Sogovorniki iz tujine so med drugim pozdravili ohranitev Urada in funkcije ministra, nekateri so pozvali k uvedbi predstavnika iz izseljenstva v Državnem zboru, glede ohranjanja slovenstva med mladimi pa so situacije v različnih delih sveta zelo različne. Ne glede na to so pripravljeni sodelovati s pristojnim uradom tako na gospodarskem kot drugih področjih.
Izrazita pobuda je bila podana Sloveniji, naj omogoči pogoje za poslovanje slovenskih podjetnikov iz tujine s Slovenijo in pogoje za vračanje mladih raziskovalcev.
Zanimiva je pobuda, naj Slovenija oblikuje kulturno-gospodarsko-informacijska središča, ki bi povezovala potomce »starih« slovenskih izseljencev in nove priseljence iz Slovenije.
