Dr. Alenka Šverc
Šverc o tem, da je včasih „desno“ bolj na „levi“ in obratno
Slovenija
V četrti julijski oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo s profesorico dr. Alenko Šverc govorili v prvem delu o neformalnem učenju, v drugem pa o dogajanju na slovenskem političnem parketu. Prepričana je, da imamo v Sloveniji težavo v tem, da nekatere politične stranke nimajo jasno izdelanega programa, kam spadajo.
Dr. Šverc je najprej poudarila, da neformalno učenje ni konkurenca formalnemu izobraževanju, ampak je lahko dobra nadgradnja slednjega. „Neformalno učenje v Evropi postaja vedno bolj pomembno. Nekateri strokovnjaki menijo, da je ta pomembnost že na ravni 50:50.“
Meni, da daje neformalni del življenjepisa bolj celostno podobo o posamezniku, „ker vidimo, da je to človek, ki ima neke vrednote in želi nekaj več kot samo tisto, kar je formalno in obvezno“. „Neformalno izobraževanje postaja velika konkurenca formalnemu izobraževanju, seveda v pozitivnem smislu.“
Dr. Šverc je še dejala, da za neformalno učenje ni nikoli prepozno. Posebej ga priporoča v tretjem življenjskem obdobju, saj s tem prispevamo k lastni možganski „vitalnosti“.
V drugem delu oddaje je spregovorila o dogajanju na slovenskem političnem parketu. Predvsem jo moti, da termina levica in desnica pri nas uporabljamo preveč „vsakdanje“. „Kar pogrešam v naši družbi, je jasnost pojmov, definicij in potem tudi, da temu, kar je program neke desne stranke, tudi sledimo. Ne pa da prihaja do megle, in je včasih desno bolj na levem in včasih levo bolj na desnem.“
Prepričana je, da bi morali na tem več delati tudi pri državljanki vzgoji. „Prva naloga državljanske vzgoje je, da mladim jasno razčisti koncepte. Kaj je država, kaj je parlament, kaj so stranke, kaj je filozofija levice in desnice. Če danes to vprašate naše dijake ali pa ljudi, večina teh zadev ne bo ločila.“
Le ko imamo, po besedah dr. Šverc, razčiščene te pojme, se lahko odločamo za eno ali drugo stran.
