FOTO: 6. dan radijskih počitnic – Prva polovica počitnic uspešna
Slovenija
Sinočnji večer je bil poln smeha. Prva brala vaja nove gledališke ekipe je dala veliko napak in neprijetnih stanj. Tako je samo iz bralne vaje nastala prijetna komedija. Danes pa počitnikarje čaka izlet v Altamuro. „Radijci res poskrbite za nas, vesela sem, da se vedno znova odločim potovati z vami,“ je dejala Lilijana. Prepričana je, da bo uspešna tudi druga polovica počitnic.
Počitnikarji vsak dan prejmejo nov izvod tako imenovanega „Počitniškega časopisa“. Ta jih seznanja s programom, kraji, ki jih obiskujejo pa tudi s tradicijo. Ima pa letošnji časopis osrednje rdečo nit, to pa je leto vere. Vsak dan je objavljen kakšen odlomek od papeža Frančiška, njegovega predhodnika papeža Benedikta in tudi nekaterih drugih pomembnih osebnostih, ki so spregovorile o letu vere. Tako lahko v današnji izdaji počitnikarji prebirajo besede mariborskega škofa Maksimiljana Držečnika iz leta 1952, ko je dejal: „Kristus je torej zgodovinska osebnost, in to največja v zgodovini človeštva. Kristus ne zapade pozabljenju, on živi še danes, po skoraj 2000 letih - skrivnostno, nevidno, vendar resnično. Nihče ne more mimo njega. Nihče ne more reči: jaz se za Kristusa ne menim, kakor se ne menim za rimskega cesarja Avgusta ali za Napoleona ali za kateregakoli moža zgodovine. Ne, ob Kristusu se je treba odločiti: ali za njega, ali proti njemu, ali ga ljubiti in mu služiti, ali ga pa sovražiti. To pa zato, ker Kristus ni navaden človek, ampak – Bog.“
Nekaj malega o Altamuri
Arhitekturna značilnost starega mestnega jedra Altamure so claustri, ki jih je okrog 80. To so majhni trgi, kjer so prebivale družinske ali etnične skupine. Poleg družbene so imeli tudi obrambno vlogo. Ker so vanje vodila ena sama vrata, so bili past za sovražnike. Delijo se na dve vrsti. Tisti, narejeni v grškem slogu, so okrogli in imajo na sredini vodnjak ali drevo, tisti v arabskem slogu pa so ozki in dolgi in imajo na dnu vodnjak za meteorne vode.
V Altamuri so našli stopinje dinozavrov
Na najdišču Pontrelli so leta 1999 v opuščenem kamnolomu na površini 12.000 m2 odkrili okrog 30.000 stopinj dinozavrov. Gre za najbogatejše in najpomembnejše najdišče v Evropi, morda pa tudi na svetu.
