Na Hrvaškem se pripravljajo na skorajšnji vstop v Evropsko unijo
Svet | 27.06.2013, 15:53
Evropska družina se bo 1. julija povečala. 28. članica Evropske unije bo takrat postala Hrvaška. Za slovensko južno sosedo je to zgodovinski dogodek, čeprav številni njeni prebivalci niso pretirano navdušeni. Medtem ko se državni vrh pripravlja na slovesnost, ki bo hkrati največje mednarodno-politično srečanje na Hrvaškem, marsikdo opozarja, da to ne bo prineslo čudežne rešitve številnih nakopičenih težav.
Hrvaška se je do Bruslja prebijala dobri dve desetletji, praktično od razglasitve neodvisnosti leta 1991, ko so državljani evforično podpirali vrnitev k evropski demokratični družini in njenemu gospodarskemu sistemu. Pot do članstva je začela na vrhu Evropske unije in držav Zahodnega Balkana v Zagrebu novembra 2000, ko je začela pogajanja o sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju. Prošnjo za članstvo je vložila februarja 2003, status kandidatke je dobila junija 2004. Začetek pristopnih pogajanj je bil načrtovan za sredino marca 2005, a je bil nato za pol leta prestavljen zaradi ocen več članic povezave, da Hrvaška ne sodeluje dovolj s haaškim sodiščem. Pristopna pogajanja je tako začela šele oktobra 2005 - skupaj s Turčijo. Zadnje od 35 pogajalskih poglavij je Hrvaška zaprla junija 2011.
V primerjavi z državami, ki so postale članice Evropske unije v novem tisočletju, so bila njena pogajanja najdaljša. Bila je tudi prva država, na kateri je Bruselj po razočaranju nad slabo pripravljenostjo Bolgarije in Romunije preizkusil poostreni mehanizem pogajanj. Prav tako je bila prva kandidatka, za katero je Evropska unija uvedla predpristopno opazovanje izpolnjevanja zavez od podpisa pristopne pogodbe do polnopravnega članstva. Po vstopu Grčije leta 1981 bo prva, ki bo vstopila v evropsko družino sama in ne skupaj s katero drugo kandidatko.
Slovenska ovira na hrvaški poti v povezavo
V Zagrebu ocenjujejo, da bi se pogajali vsaj leto manj, če ne bi bilo slovenske blokade pogajalskega procesa, najprej zaradi razglasitve hrvaške-ekološko ribolovne cone leta 2008, ki jo je Ljubljana ocenila kot prejudiciranje meje na morju, in nato zaradi spora o meji med državama. Slovensko oviro je novembra 2009 odstranila takratna hrvaška premierka Jadranka Kosor, ki je z Borutom Pahorjem, ki je takrat vodil slovensko vlado, podpisala arbitražni sporazum. "Ne bi še enkrat šel skozi urejanje odnosov s Hrvaško med decembrom 2008 in novembrom 2009. Kar smo naredili, je bilo fenomenalno, kot sem takrat dejal fantastično, a nikoli več ne bi šel skozi to," je za naš radio povedal Pahor. Kosorjeva in hrvaški predsednik Ivo Josipović sta 9. decembra 2011 v Bruslju podpisala pristopno pogodbo z Evropsko unijo. Hrvaški državljani so na referendumu januarja lani podprli članstvo države v povezavi z dvotretjinsko večino.
A prav tako lani se je znova zapletlo v odnosih s Slovenijo, načrtovani datum vstopa je ogrožal spor o Ljubljanski banki. Slovenija ni začela postopka ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe, dokler ni bil dosežen dogovor o tem. Šele marca letos sta državi podpisali memorandum o reševanju vprašanja prenesenih deviznih prihrankov iz zagrebške podružnice Ljubljanske banke. Pahor ob tem opozarja, da na dnevni red prihaja sodba Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. Skrbi ga, da bi to lahko pripoznalo, da gre v odnosu med deviznimi varčevalci in Ljubljansko banko za civilno razmerje in ne za sukcesijo, ki je urejena s pogodbo z Dunaja. Če bi se to zgodilo, bi bil lahko po njegovem finančni zalogaj za našo državo dramatičen. "Zdaj seveda vsi zelo pozorno spremljamo, kaj se bo zgodilo v Strasbourgu. Pred kratkim sem govoril z vsemi vpletenimi v Sloveniji, ki pripravljajo našo obrambo pred velikim senatom Evropskega sodišča, da uveljavimo svoj pogled, da je to vprašanje sukcesije, ne pa civilnopravnega razmerja med varčevalcem in banko," je pojasnil Pahor. Prepričan sicer je, da bo Slovenija z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo veliko pridobila. "Prehodi meje, medčloveški stiki, varnost … Vedeti je tudi treba, da bo lahko Zahodni Balkan, če mu ne bomo dajali dovolj velike pozornosti, s svojimi težavami enkrat veliko večji problem, kot je danes. Mislim, da smo 1. julija lahko zadovoljni."
Državni vrh se veseli, prebivalci zadržani
Hrvaški državni vrh pričakuje, da bo lahko takoj po poteku predvidenega roka, 1. julija 2015, vložil tudi prošnjo za vstop v schengen, prav tako načrtuje čimprejšnjo uvedbo evra. Prebivalci so medtem precej ravnodušni, ne verjamejo, da bo članstvo v povezavi prineslo boljše čase. Nedavna raziskava je pokazala, da je podpora vstopu Hrvaške v Evropsko unijo padla na 60 odstotkov, tik pred 1. julijem le slaba polovica prebivalcev verjame, da bo imela država od tega koristi.
Slovesnosti ob vstopu slovenske južne sosede v povezavo bodo v nedeljo zvečer v Zagrebu in ostalih večjih mestih. V hrvaški prestolnici pričakujejo vodilne politike iz več kot 40-ih držav, kar bo pomenilo največje politično srečanje v hrvaški zgodovini. Ko bodo minili ognjemeti in ugasnile slavnostne luči in zvočniki, se bodo vsi Hrvati 1. julija zbudili kot državljani Evropske unije. Pred njimi bodo še mnoge boleče strukturne reforme, ki naj bi jih v skupnosti evropskih držav vendarle lažje reševali.
