Cerkev o vstopu Hrvaške v Evropsko unijo

Slovenija | 30.06.2013, 10:00

1. julija bo Hrvaška postala 28. članica Evropske unije. Cerkev na Slovenskem vstop južne sosede v povezavo pozdravlja, prav tako se ga veseli tamkajšnja Cerkev. Hrvaška ima skoraj 4,5 milijona prebivalcev, od tega je po podatkih tamkajšnjega statističnega urada iz leta 2009 90 odstotkov katoličanov. Sestavlja jo 17 cerkvenih pokrajin in skoraj 1600 župnij.

Hrvaška škofovska konferenca je že pred časom pozdravila vstop države v povezavo. Prepričana je, da se s tem odpirajo nova obzorja, a tudi nalagajo nove dolžnosti. „Na pragu vstopa Hrvaške v Evropsko unijo, ki se načrtuje in pripravlja že več kot pol stoletja, je treba poudariti, da so unijo ustvarili krščanski misleci in politiki,“ je v nagovoru pri nedavni sveti maši za domovino dejal zagrebški nadškof kardinal Josip Bozanić. Dodal je še, da Cerkev na vstop Hrvaške v Evropsko unijo gleda kot na sklep enega procesa, ki ima daljšo zgodovino, ta pa je bila zaznamovana s pričakovanji, potrpežljivostjo in tudi razočaranji. „Naš vstop v EU daje naši tisočletni pripadnosti evropskemu kulturnemu in civilizacijskemu krogu nov politični in gospodarski okvir,“ je prepričan kardinal Bozanić. V pogovoru za Radio Ognjišče pa je džakovačko-osiješki nadškof metropolit Marin Srakić spomnil na izjavo, ki so jo hrvaški škofje pripravili pred vstopom v Evropsko unijo. V njej so med drugim poudarili, da vstop prinaša tako prednosti kot slabosti, a da je treba iskati dobre rešitve, ki bodo koristile tako državljanom Hrvaške kot tudi vse povezave. „Druge poti ni. Mi moramo biti skupaj, to je krščansko sporočilo. Evropska unija ni nekaj poganskega, izmišljotina 20-ega stoletja, ampak je to realnost, h kateri mora iti ves svet, da bomo eno. Če mi preveč pričakujemo od EU, to nima smisla, prav tako nima smisla, če unija pričakuje preveč od nas. Biti mora vzajemno dajanje. Hrvaška ima nekaj bogastev, narave, tradicije, kar bo koristilo Evropski uniji, bo pa to tudi priložnost za Hrvaško. Evropska unija si ne sme v celoti podrediti Hrvaške, Hrvaška pa ne sme zanemariti Evropske unije.“

Pred vstopom Hrvaške v EU smo poklicali tudi na nadškofijo Zagreb. Vodja tiskovnega urada, duhovnik Ivica Budinšćak, je na vprašanje, kako Cerkev na Hrvaškem gleda na vstop v EU dejal: „Cerkev na Hrvaškem gleda na vstop v Evropsko unijo kot verniki. To pomeni, da je odprta za Evropsko unijo. Če pogledamo zgodovinske okvire, je Hrvaška vedno pripadala Evropi. Kar se dogaja zdaj, je resnično to, kaj pomeni zgodovinsko Hrvaška proti Evropi.“

In kaj pomeni vstop za tamkajšnjo Cerkev? „Gotovo pomeni širok spekter, na katerih področjih je Cerkev poklicana zastopati tiste vrednote, ki jih uči in ki jih hrvaški narod kot krščanski narod prepoznava skozi vso zgodovino in tudi danes. Pri tem lahko omenim bogato dediščino in kulturo. Vrednote, ki jih je Cerkev skozi zgodovino varovala, od nacionalnih do verskih vrednot, so gotovo tiste, ki jih lahko ponudimo in prinesemo Evropi.“

Budinšćak iz nadškofije Zagreb je še povedal, da se Cerkev sicer ni posebej pripravljala na vstop, a je tega vseeno ves čas podpirala. „Nobenega posebnega programa ni bilo, s katerim bi se pripravljali na vstop v Evropsko unijo, ta je bil na ravni države, ki je državljane pripravljala na vstop v evropsko skupnost. S strani cerkve tako ni bilo nobenega posebnega programa, vendar se verniki sami vsakodnevno pripravljajo na nove izzive in v središču vernika je odprtost proti nečem novem. To, kar je novo in bi izpostavil, je, da verniki s pomočjo nagovorov in pridig duhovnikov in škofov utrjujejo svojo identiteto, na katero moramo še posebej paziti.“

O sporočilu, ki ga Cerkev na Hrvaškem daje že povezanim članicam v Evropsko unijo pa je vodja tiskovnega urada duhovnik Ivica Budinšćak povedal: „Vsekakor Hrvaška posebej skozi versko vprašanje sporoča, da je odprta in da se veseli zaživeti v povezani Evropski uniji kot enakopravna članica. V Evropsko unijo bi rada kot zapuščino svoje zgodovine prenesla toplino, bližino, ljubezen in prijateljstvo, ki ga goji in ga lahko prepoznate v hrvaškem narodu. Prav tako sta bogata kultura in tradicija veliko bogastvo in sporočilo evropskim državljanom.“ Dodal je še, da smo vsi v tem trenutku povabljeni k molitvi: „Ko gledamo kot verniki, ne poznamo meje, ker imamo eno univerzalno Katoliško Cerkev, in prav ta univerzalnost bo še močnejša z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo.“

Nas pa je zanimalo tudi, kako na vstop hrvaške v EU gleda Cerkev na Slovenskem. Zato smo generalnega tajnika Slovenske škofovske konference p. Tadeja Strehovca vprašali, zakaj Cerkev na Slovenskem pozdravlja Hrvaški vstop v EU. „V slovenski Katoliški Cerkvi iskreno pozdravljamo vstop Hrvaške v Evropsko unijo. Z njo nas poleg skupnih krščanskih in katoliških vrednot povezuje dobro sosedstvo ter skupno trpljenje in veselje ob različnih usodnih zgodovinskih dogodkih. Prepričani smo, da ima Hrvaška pravico, da vstopi v družbo združenih evropskih držav, obenem pa se zavedamo nujnosti, da Evropa ohrani svoje temeljne krščanske korenine in vrednote. Navzočnost Hrvaške, kjer so katoliške vrednote žive in navzoče v življenju njenih državljanov, bodo ta naša skupna prizadevanja še okrepila. V Cerkvi na Slovenskem zato pričakujemo tesno sodelovanje med našima državama in Cerkvama.“

O sodelovanju slovenske in hrvaške škofovske konference pa dodal: „Slovenska škofovska konferenca ima že dolgoletno tradicijo sodelovanja s sosednjo Hrvaško škofovsko konferenco. Zgodovina našega sodelovanja sega že v prejšnjo državo, ko smo bili del tedaj skupne Jugoslovanske škofovske konference. Med osamosvojitvijo in v času vojne na področju nekdanje Jugoslavije smo še posebej sodelovali na področju pomoči beguncem in razseljenim ter na področju Karitasa. Od leta 2004 naši škofovski konferenci še prav posebej sodelujeta pri pobudi Srednjeevropskih katoliških shodov.“ P. Strehovec je spomnil tudi na štiri srečanja slovenskih in hrvaških vernikov na Trsatu, v Mariji Bistrici, na Ptujski Gori in na Brezjah.

Vstop Hrvaške v Evropsko unijo pa je leta 2011 ob svojem obisku v tej državi pozdravil tudi papež Benedikt. XVI. V svojem nagovoru državi in narodu je Benedikt XVI. med drugim poudaril, da Hrvaška pripada skupnosti evropskih narodov ter da je hrvaški narod Evropi na prav poseben način doprinesel s svojimi duhovnimi in moralnimi vrednotami. Obenem je izrazil razumevanje za določene dvome med Hrvati glede vstopa v EU.