Predsednik Pahor: Uspehi so nas zaslepili, nismo videli težav

Slovenija | 27.06.2013, 12:15

"Naj se ne zgodi, da bi en politični tabor proslavljal ali protestiral pod eno in drug politični tabor pod drugo zastavo." To je v oddaji Pogovor o na Radiu Ognjišče poudaril predsednik republike Borut Pahor. Prepričan je, da za to ni nikakršnih potreb, saj smo skupaj ustanovili državo ter se leta 1991 tudi skupaj odločili za novo zastavo in ostale simbole. Verjame, da je mogoče, da bi Slovenci prihodnje leto dan državnosti praznovali manj negotovi, bolj optimistični in bolj povezani, a dodal je, da je to v naših rokah.

Tudi letos je predvečer dneva državnosti zaznamovala razdeljenost Slovencev. Na osrednjo slovesnost ob prazniku, ki je bila na Kongresnem trgu v Ljubljani, namreč zaradi nesoglasij glede simbolike, povezane z rdečo zvezdo, ni bilo nekaterih glavnih osamosvojiteljev, razvnela se je tudi burna razprava. "Tukaj ne gre za zastave nekdanje države, ki bi bile razvite na osrednji proslavi. Gre samo za prapore, ki na vrhu ne morejo imeti drugega simbola od tistega, ki so ga imeli na vrhu takrat, ko so bili razviti, v času osvobodilne vojne," na kritike, ki so se pojavile, odgovarja Pahor. Zaveda se, da med Slovenci vladajo različna mnenja glede osvobodilne vojne ter da starejša generacija stališč glede nekaterih simbolov iz časa med drugo svetovno vojno in po njej nikoli ne bo spremenila. "Za temi različnimi pogledi bo ta generacija tudi umrla. Tisto, kar lahko dosežemo celo pri tej generaciji, je, da živi v potrebnem sožitju in ena za drugo. Ne samo ena ob drugi. Ena za drugo. Več po moje pri tej generaciji ne moremo doseči," je prepričan predsednik republike, a dodaja, da se da veliko storiti pri mlajši generaciji. "Poskušali bomo narediti vse, sam bom prvi pri tem, da se bomo slovesno, slavnostno in ponosno postavili za naše nove simbole - novo himno in novo zastavo," je obljubil.

Partizansko gibanje nas je osvobodilo, partija je to gibanje zlorabila

Pahor meni, da smo na nekatere stvari v preteklosti lahko ponosni, a so tudi take, ki se jih moramo spominjati z žalostjo. "Vedno sem trdil, da se je partizansko gibanje, ki je bilo v osnovi, uprlo tujčevi roki in nas je osvobodilo. A dejstvo je, da je ena od političnih sil, partija, zlorabila to gibanje, zlasti v njeni drugi polovici, da se je prek njega povzpela na oblast, ki jo je nato zadržala sama zase, kar pomeni, da jo je uzurpirala. Še več, že tako mučno bratomorno vojno je podaljšala z obsojanja vrednimi izvensodnimi poboji, ki so dali pečat ne samo maščevanja, ampak so dali zaradi totalitarnega sistema tudi pečat maščevanja nad političnim nasprotnikom." Prav to je po njegovem rano druge svetovne vojne ohranilo kot krvavečo vse do demokratičnih volitev. Prepričan je, da smo se Slovenci s tem, ko smo leta 1991 stopili skupaj za plebiscit in razglasili slovensko državo, na nek način spravili med seboj. "Zato ne vidim potrebe, da bi zdaj zelo živahno obujali tisto, kar nas razdvaja, ker nekaj iz te polpreteklosti nas očitno še bo," je dodal.

Slovenija bi lahko zlezla na zeleno vejo že v letu 2014

Slovenija je po besedah predsednika republike v 22-ih letih samostojnosti žela uspehe. "A žal so nas uspehi zaslepili do te mere, da nismo videli velikih problemov, ki so se hkrati porajali," je prepričan. Po njegovem je Slovenija s preveliko malomarnostjo ter deloma tudi neznanjem in z zaprtimi očmi spremljala negativne procese, "ki bi popolnoma spridili našo družbo, če leta 2008 ne bi prišla kriza". Pri tem je omenil divjo privatizacijo, ki je, kot je dodal, "imela očitno do neke mere pravno in politično zaslombo". Kriza je probleme razgalila, pokazalo se je, da je Slovenija gospodarsko bistveno šibkejša, da zato seveda kliče po veliki socialni mreži, ki jo je težko vzdrževati v pogojih, ko smo finančno na kolenih. "Vse to nas je privedlo v položaj, ko moramo reči, da moramo skoraj začeti znova. Znova v tem smislu, da postavljamo na noge nov, svež, prenovljen gospodarski, socialni, pravni in vsakršni drugi red," poudarja Pahor. Verjame, da bi lahko država na zeleno vejo zlezla že v prihodnjem letu.

Za trenutne razmere smo Slovenci dovolj enotni

Predsednik republike ocenjuje,da politika in ljudje v Sloveniji niso tako razdeljeni, da bi to lahko bilo nevarno za našo prihodnost. "Vem, da razlike so. Brez zamere. Za to smo se tudi borili, da se razlike lahko povedo. Razlike bi bile tudi, če bi imela Slovenija 15-odstotno gospodarsko rast. Takrat bi se pa kregali o tem, kako bi razdelili ustvarjeno. Zdaj se kregamo o tem, kako sploh ustvariti, da bomo lahko živeli, ali so varčevalni ukrepi res, tako surovi kot so, nujni, ali je mogoče kako drugače spodbuditi gospodarsko rast." Zaveda se tudi, da mnogi niso zadovoljni z vlado, parlamentom in tudi predsednikom republike, a dodaja: "Moja ocena je, da smo Slovenci dovolj politično enotni za trenutne razmere. Če se bodo zaostrile, je slovenska politika v kondiciji, da stopi bolj skupaj, kot ta hip od nje pričakujejo ljudje." Sam meni, da so trije ključni in nujni ukrepi za rešitev iz krize projekt slabe banke, ki ga je treba izpeljati transparentno, privatizacija, ki mora prav tako teči čisto kot solza, in strpnost. Dvig davka na dodano vrednost ima lahko po njegovih besedah dobre učinke, a "takrat, ko so pokrpane luknje v proračunu. Potem denar, ki se izteka od povišanega DDV-ja, lahko namenite za naložbe. Če pa so v luknje proračunu, kjer odteka denar za sprotno porabo, je denar davkoplačevalcev namenjen krpanju proračuna, kar je velik problem." Uvedbo davka na nepremičnine Pahor podpira za tiste, ki imajo več kot le prostor za preživetje, torej za tiste, ki imajo več objektov, vikende in podobno. A če je nekdo dolga leta gradil hišo, naj mu ostane obveznost plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Predsednik republike ob tem meni, da ni mogoče obdavčiti sakralnih objektov, saj da so del skupne kulturne dediščine, davku na tiste objekte v lasti katoliške Cerkve, ki so namenjeni tudi komercialnim dejavnostim, medtem ne nasprotuje.

O kristjanofobiji ...

V zadnjem letu med drugim ni bilo malo takšnih in drugačnih izrazov kristjanofobije. Pahor meni, da kot predsednik republike s svojimi dejanji sporoča, kako to preseči. Med drugim je omenil, da je na predvečer dneva državnosti prišel k sveti maši za domovino. "Želel sem pokazati, da je Cerkev na Slovenskem prav tako del naše družbe, tako kot vsi ostali njeni sestavni deli." Kot je še dodal, v medijih ob tem ni bilo nikakršne razprave, ali je to prav ali ne.