Zvonovi zvonite
Vsake toliko se odpre javni pogovor o pesmi zvonov. Kot o mnogočem v naši domovini, se tudi o tem skuša govoriti le s stališča za ali proti. Vendar s tem delamo krivico tako mojstrom, izdelovalcem zvonov, zvonarjem, pritrkovalcem in nenazadnje vsem ljudem, ki jih zven zvonov iz Cerkva morda moti, kot ostalim, ki zvonjenje povezujemo z globljim doživljanjem.
Velik odmev v Klepetalnici
Ob nedavni vnovični spletni objavi, trenutno največje koalicijske stranke, glede zvonjenja, smo za mnenje, če je zven zvonov hrup ali glasba, povprašali naše poslušalce v rubriki Klepetalnica. Za daljši pogovor pa smo prosili tudi urednika za sakralno glasbo na Radiu Ognjišče, Tadeja Sadarja, ki je med drugim poudaril: „Z neverujočimi sobivamo, zato bi bilo dobro, da jih najprej skušamo razumeti. Predpostavljam, da tudi do molitve islamskega mujazina ne bodo ravnodušni. Posamezne Cerkve so na določenem kraju že zelo dolgo in v stoletjih se je okrog njih zgradilo veliko stavb, ki danes ujamejo zvok, ki se je prej širil daleč naokoli. Zdaj, ko je urbanistično okolje drugačno, je takšen ujet zvok dejansko lahko tudi moteč. Tako bi bilo na vseh takšnih krajih, umestno premisliti kako zvonove vnovič umestiti v prostor. Tudi orgle, na primer, večkrat intonirajo, to pomeni, da se jih uglasi, ne samo, da so točne po višini tona, ampak tudi po glasnosti, če povemo po domače, da ne kričijo v prostoru. Drugo, kar moramo povedati pa je, da bi bilo ob govorjenju o zvonovih nujno povabiti in prisluhniti glasbenikom, namreč povsem razumljivo je, da današnji človek in pri tem imam v mislih tako neverujoče, kot tiste, ki verujemo, da danes, ko plitvo živimo, ne razumemo več mnogih stvari, ki pa imajo zelo globoke, če hočete, simbolne pomene. In zvon je gotovo eden najbolj razširjenih.“
Zvon poznajo vse razvite kulture
„Zakaj razvite?, ker zanj potrebujemo trdo kovino, ki ob udarcu zazveni. Kitajski feng šui pozna vetrne zvonove, Japonski zvon miru je celo pred palačo Združenih narodov. Danes so vedno bolj popularne Tibetanske skodele ali pojoče posode, ki so jih uporabljali že pred 6000 leti. Govorimo o izročilu, o vedenju, ki je še starejše kot krščanstvo in že zato zahteva govorjenje o teh zadevah veliko spoštovanja, ki vključuje tudi čas in pripravljenost, da se o tej temi pustimo tudi kaj podučiti.
Namreč, v slovenščini sta zelo posrečeno skupaj besedi zvon in zven, zvon zveni, zven pa je sestavljen iz neskončne množice različnih tonov, tako kot je svet v katerem živimo sestavljen iz množice različnih ljudi, ki različno mislimo, vsi pa smo del ene zemlje. Tako ima zvon simbolno in neposredno moč, da nas opozarja, da čeprav smo različni, smo vendarle na nek način del te enosti, odvisni drug od drugega.“
