Slavi KoširSlavi Košir
Aleš KarbaAleš Karba
Rok MihevcRok Mihevc
Nataša Ličen in dr. Jože Ramovš (foto: ARO)
Nataša Ličen in dr. Jože Ramovš

Moda enakosti?

| 28.05.2013, 22:07

V majski oddaji „Za več sožitja“ smo z antropologom in teologom prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o vlogi moškega in ženske, o dopolnjevanju med njima. Zakaj se danes te meje med obema spoloma brišejo? Od kod ta napihnjeni Jaz, Ego, ki živi v družbi?

Kje so pravi moški in kam so šle prave žene?

Dr. Ramovš: „Z moškimi se dogajajo velike spremembe, in to ne deset letne, temveč deset tisoč letne, ki se očitno odražajo že na biološkem področju, saj se ugotavlja, da so moški razvitih dežel bistveno manj plodni, kot sta bili generaciji nazaj. Sprašujemo se, kje so pravi moški? Moški se morda sprašujejo, kje so prave ženske, starši, kje so pravi otroci, oziroma rečejo, ko smo bili mi otroci, smo ubogali, smo se učili, smo bili disciplinirani. Danes je pa tako in tako, a ne? Srednja generacija se velikokrat sprašuje, ob največji upokojenski generaciji, kje so danes modri, mirni, prijetni stari ljudje? Odgovor na to bi bil, če se seveda ozremo naokrog s pozitivnimi očmi, da je še vedno veliko moških, takšnih, kot morajo biti, je veliko žena, ki so sebi in drugim v veselje, prav tako otrok in starih ljudi. Res pa je, da so se moške in ženske spolne vloge precej premešale, tudi starostne. Sprejemati otroštvo, mladost, srednja leta in starost je danes drugače in veliko težje, kot je bilo to recimo pred sto leti. Kljub temu, da je bila takrat velika revščina in so bili bolj lačni. Zakaj se to dogaja? Gotovo ne zaman, po napaki. Vsaka stvar ima svoj pozitivni smisel, ki ga dostikrat ne vidimo. Lažje vidimo vzrok kot smisel.“

Vse se začne v materinem naročju

Dr. Ramovš: „Dojenček v prvem letu razvoja potrebuje veliko čustev, ne znanja. To je leto, v katerem se mora otrok ukoreniniti, čutiti sprejetost, ljubezen, da se mu lahko dobro razvijejo možganske mreže. Če pa se to ne zgodi, to temeljno zaupanje v svet in ljudi, potem vse znanje nič ne koristi, celo škodi, ker pomaga pri uničevanju sebe, narave, sveta, vsega. Živimo v modi enakosti, to zamenjujemo z enakovrednostjo in enakopravnostjo. Toda ženske in moški nismo enaki, ne fiziološko, ne kako drugače. Znanost, ki je v zadnjih sto letih zelo napredovala, šele zadnje desetletje nekoliko bolj spoznava delovanje možganov in razliko med desno ter levo polovico. Polovici možganov zelo različno obdelujeta podatke, ki jih prinašamo vanje s sluhom, vidom, čutom, okusom in ostalim. Leva polovica je bolj moško naravnana, usmerjena bolj vase in takšna je danes kultura, storilnostna, osvajajoča, egoistična, če hočete. Vse en sam napihnjen Jaz. Vzbujamo umetne koristi. Namenoma pretirano navajam le eno lastnost. Leva stran možganov ima namreč tudi veliko dobrih lastnosti, znanje, razvoj in podobno. Desna polovica možganov pa je bolj žensko usmerjena, z mirom, sočutjem in podobnim. To kar danes manjka. Zadnjih deset let tako pretirano razvijamo moške poteze, levo stran delovanja možganov, kar pomeni, da je v vzgoji, pri odločanju preveč hladnih in surovih elementov.“

Vse imeti pod kontrolo

Dr. Ramovš: „Kako grd izraz je to. Pa tako pogosto ga slišimo. Nikoli ne moremo imeti nadzora nad vsem. In tudi ni naravno, ne dobro. Poglejte samo, kam pripelje obnašanje diktatorjev, ki imajo nadzor nad vsem in vsakomur. Bistvo je v sožitju, v dopolnjevanju. Zaradi nesprejemanja moške in ženske vloge, zaradi nerazvijanja obeh polovic možganov, je med nami vse več napetosti in nerazumevanja. Če smo že materialno toliko dosegli, vsaj na našem delu sveta, moramo doseči, da tudi čustvene lakote ne bo več. Lakote v odnosu, drugega po drugem. Pred nami je torej velika naloga. Vloge so v sožitju zelo pomembna stvar.

Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec) Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec)

Kako in kaj jesti

Z dr. Karin Kanc, doktorico medicine, specialistko interne medicine, iz zasebne ordinacije Jazindiabetes, tudi integrativno psihoterapevtko, smo ob Svetovnem dnevu sledkorne bolezni, ob Tednu ...