Naš gost: Jože Možina

Slovenija | 27.05.2013, 09:53

V tokratni oddaji Naš gost smo gostili novinarja Jožeta Možino. Z avtorjem večkrat nagrajenih dokumentarnih filmov smo se pogovarjali o političnem trnutku pri nas. Ker je Jože Možina zgodovinar, seveda ni šlo brez poseganja v preteklost.

Na vpašanje o dveh zgodovinah v Sloveniji odgovarja takole: ''Za dve zgodovini vem že odkar vem zase, o teh stvareh se je doma odkrito govorilo. Tudi za povojne poboje sem vedel že od mladih let, zato se tudi čudim odraslim na odgovornih mestih, ki pravijo, da niso vedeli. Doma smo imeli in še imamo tudi knjige iz emigracije, kakih deset jih je, ki so omogočile tudi podrobnejši vpogled v medvojno in povojno dogajanje na Slovenskem. Tako so se sama po sebi odpirala vprašanja in rasla je nejevolja nad zlaganostjo države, v kateri smo živeli. S temi temami sem se pozneje soočil kot novinar in avtor.''

Povojne poboje bi nekateri radi pometli pod preprogo, si zavezali oči in ušesa, da se o tem nikoli več ne bi rekla ena sama beseda. Kako je mogoče, da je ta zločin, ki ne zastara, še vedno tabu? Kako ti, ki si se srečal s svojci žtrev, gledaš na poboje?

''Na to gledam kot na najtemačnejši del narodove zgodovine, na najtemnejšo plat. Fašizem in nacizem sta bila brutalna, zlasti slednji, žrtve teh totalitarizmov imajo obeležja in dostojen spomin. Komunizem, kot dvojček nacizma, pa je za naš prostor še vedno problem. Ne le, da so množično ubijali rojake, desetletja, dokler se je dalo so lagali in prikrivali grobove in skrivali zločince v svojih vrstah. Vse povojno obdobje je partijski režim blatil njihova imena ljudi, ki jih je pobil brez sojenja in so tudi pravno gledano v vsakem primeru nedolžni. Načrtno so se izživljeli nad sorodniki. Vojnim sirotam, ki so bili sinovi in hčere ''izdajalcev'' recimo niso dali paketov UNRE, pomoči iz Amerike. In ti otroci prvih razredov niso dobili ničesar. Ta zločin, ki se je zgodil po vojni, ta mentaliteta zla, razdvajanja s katero se je komunistični režim napajal, sega v današnji čas."

Pravosodni sistem, ki je bil v povojnem obdobju hrbtenica totalitarne države, udarna pest revolucije, ni doživel nobenega prečiščenja, ni dobil vrednostne prevetritve. Na točki ne obsodbe zločina se človek vpraša: če pri nas nismo bili sposobni obsoditi največjih zločinov, kako potem sploh čakamo, da se bo družba postavila v take vrednostne in civilizacijske okvire, da bo obsodila tajkune, divje lastninjenje, krajo družnbenega premoženja?

"V vseh okoljih, družbah in družinah prihaja do nesoglasij, trenj. In kot je treba stvari na ravni družine urediti, enako je treba urediti zadeve na ravni naroda. Problem je še večji, ker ljudje niso pokopani. Mi nimamo skoraj sedemsto morišč ne grobišč. Morišče postane grobišče, ko umrli dobijo grobove, ko jih pokopljejo po cerkvenem obredu, ker so bili v veliki večini verni ljudje. In imamo še vedno množico revolucionarjev, ki za opravljeno revolucijo prejemajo visoke pokojnine. Ne vsi, a med njimi so bili so tudi neposredno odgovorni, krivi za povojne poboje. Ker niti teh pravosodje ni vzelo v precep ampak so zločinska dejanja še vedno nagrajena – se je porušil moralni red v državi''

In imeli smo predsednika, ki je bil najprej na čelu totalitarnega režima, potem nas je pa učil demokracije. Kako to komentiraš? '

"Če bi imeli pluralne medije, ki bi nekoliko bolje ovrednotili zločinsko delovanje komunističnega režima, korupcijo, zlorabe in privilegije vodilne partijske elite, potem šef partije nikoli ne bi postal predsednik demokratične države. A kaj ko je tudi veliko, morda celo večina ljudi v takrat glavnih medijih bolj ali manj uživala privilegije režima. Saj poznamo izjavo dr. Franceta Bučarja, kako je na Pučnikov predlog za lustracijo rekel: '' Samo preko mojega trupla.'' Veste, ne glede na njegovo pomembno vlogo konec osemdesetih let, ki morda še ni celovito ovrednotena je vendarle dejstvo, da njegovo delovanje v OZNI predstavlja sivo liso, kot Mačkov tajnik pa tudi ni bil daleč od vira informacij''

Kje je po tvojem mnenju izhod v demokracijo?

''Naš problem je, ker imamo zaradi vplivih medijev, pravosodja in dela politike, ki zaradi privilegijev vztraja na okopih partijske ideologije, veliko moralno zmešnjavo kaj je prav in kaj ne. Vsi se strinjamo, da je nemško ubijanje med vojno vredno najhujše obsodbe..In da so prvi odgovorni za to Hitler in Mussolini. Pri komunističnih početjih, ne le odkritih zločinih ampak tudi pri partizanskih žrtvovanju domačinov, kot so primer Dražgoše, Komen, Rihmberk, Ceste…, pa se ena stran seveda v popolnem nasprotju z vrednotenjem človekovega življenja spušča v ideološko čaščenje nečesa kar je povzročilo tragedijo in nesrečo – kot so omenjene Dražgoše. Že če bi se dogovorili oz. če bi spoštovali enaka pravila, npr. da je ubijanje civilnih oseb med vojno absolutni zločin ne glede na to kdo ga zakrivi bi bilo dovolj. A tu se nekateri ne morejo odreči ideologiji, ki je to počela.

Poglejmo Nemčijo: Zahodni zavezniki so zahodno postavili na pot denacifikacije. Vodilni nacisti niso imeli niti volilne pravice. Danes je Nemčija vzor glede dojemanja temne plati svoje zgodovine. Drugače je bilo v vzhodni Nemčji, kjer se je sovjetski režim naslonil na bivše naciste… Pri nas pa težave še vedno so, ker ljudje nimajo moralnega kompasa. Nekateri živijo v simpatiji s tem režimom, kar je dokaz nevednosti, neizobraženosti. To je seveda nekaj nedopustnega. Drugi vidik je pa ta, ki se tiče privilegirancev. Velika večina ne ve, kako so bili ''pravi ljudje'' privilegirani. Morda naši poslušalci ne vedo, da je imela ta elita svoj, vzporedni zdravstveni sistem, kjer ni bilo čakalnih vrst? Da so imeli Brione in elitne lokacije za oddih svojih partijskigh duš. In komu te ni bi dobro delo. To bi bilo seveda fino zadržati za vse čase. Od tu nostalgija za tistimi časi...Ko so vse to imeli. Ko so lahko živeli na račun večine državljanov.''

Zakaj je Janez Janša tak trn v peti prejšnjemu totalitarnemu režimu?

''Ker je Janez Janša razumel kodo prejšnjega režima in jo znal razgraditi, mu tega partija nikoli ni odpustila. Naj spomnim na znano serijo na Discovery Channel o razopadu Jugoslavije, ki se začne na Roški...Janša je bil simbolno tisti, ki je zabil prvi klin v komunistično Jugoslavijo, ki se je potem razletela in razpadla. Prva zamera nostalgikov prejšnjega režima gre od tu. Zato je prvak SDS že dvajset let glavna tarča leve tranzicijske opcije, ki se ga loteva z vsemi sredstvi; Od Depale vasi do Patrie in Korupcijske komisije, zraven pa še stotine medijskih napadov, da ne omenjam zločestih govoric o njemu, njegovi ženi, otrocih, ki imajo izvor v stari udbi.

Poglejte kako se afere proti njemu rojevajo v vseh ključih trenutkih, vse sicer pozneje padejo a vmes žanjejo sadove diskreditacije in tudi ljudska lahkovernosti, ki si misli – glej kaj vse o njem pravijo – gotovo je kaj res? Gre za boljševistično taktiko, ki jo poznamo iz medvojnega obdobja. Uboju kakega uglednega domačina so oznovci vedno prilepili govorice tako, da bi ljudstvo verjelo, da je nakej že kriv. V njegovem primeru cilj res posvečuje sredstva. Ob shodu na Kongresnem trgu so mediji zavestno zmanipulirali njegovo izjavo o levem fašizmu, ki smo jo vsi slišali. V zadnjem primeru je dobesedno lagala plejada medijev, žal tudi moja RTV hiša, ko so si enostavno izmislili izjavo avstrijske sodnice, ki da je v zadevi Patria menila, da so bili slovenski politiki zanesljivo podkupljeni.

Sedaj se ve, da je to laž, a opravičila ni."