53 let Carapachayjskega doma

| 07.06.2013, 15:04 Matjaž Merljak

Vedno na prvo majsko nedeljo obhaja svojo obletnico najmanjša od slovenskih skupnosti v Velikem Buenos Airesu. Carapachay se nahaja na severnem delu predmestja in tam se zbirajo naši rojaki že 53 let v svojem Domu.

Nedelja 5. maja 2013 je bila zato res praznična. V lepem sončnem jutru so se rojaki, prijatelji doma in zastopniki ostalih slovenskih skupnosti zbrali v prostorih Doma. Najprej je bilo na vrsti dviganje zastav in petje obeh himen, nato pozdrav predsednika Jureta Komarja. To je potekalo na prostem. V dvorani je nato sledila sv. maša. Navzoči so bili deležni božje besede in božjega blagoslova, ter lepe pridige msgr. dr. Jureta Rodeta. Med mašo je pel nekaj pesmi novoustanovljeni carapachayski pevski zbor. Nato so pa imeli priložnost, da se tudi telesno okrepčajo ob kapljici medice in dobrih slanikov, kakor je pri nas že dolgoletna navada.

V zgornji dvorani je bila posebna razstava: nad 15 vaščanov je tokrat predstavilo ročna dela, fotografije in likovne izdelke, kar so naslovili »III carapachayska umetniška razstava«. Sledilo je kosilo in prijateljski pogovor ob pogrnjenih mizah.

Navada je že, da popoldan sledi kulturni del programa. Najprej pozdrav domačega predsednika (Jure Komar), podpredsednika Zedinjene Slovenije Francija Markeža, ter tople in pohvalne besede iz ust predstavnice slovenskega veleposlaništva v Buenos Airesu, sekretarke Petre Kežman.

Ena od značilnosti Carapachayskega doma je, da ima že dolgo gledališko tradicijo. Letos je režiser in igralec Jože Jan želel uprizoriti znano slavno italijansko smešno zgodbo Giovannija Guareschija »Don Camillo - Mondo piccolo«. Besedilo je bilo vzeto iz knjige v prevodu Franca Sirka in s pripomočki filma istega imena iz leta 1952, tedaj v režiji Juliena Duvivierja. Igra v dveh dejanjih nas popelje v leta po drugi svetovni vojni. Smešen in trdoglav podeželski župnik Don Camillo in komunistični župan, mehanik Peppone, vsak zase zagovarja svoje nazore in prepričanja, a končno znata popustiti in se v človeškem razumevanju sprijazniti, da postaneta dobra prijatelja.

Uspešna predstava je bila lepo obiskana, tako v prvi predstavitvi kot v ponovitvi, ki je sledila teden dni kasneje (11. maja). Sedaj se pripravljajo, da bodo z igro krožili po drugih okrajih naše slovenske skupnosti.

Tako je potekla 53. obletnica te slovenske skupnosti, ki kljubuje v času in težkih okoliščinah a ostaja trdno zasidrana v slovenskih in krščanskih tradicijah.