Jure SešekJure Sešek
Marko ZupanMarko Zupan
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
V Carapachayju praznovali obletnico (foto: Svobodna Slovenija)
V Carapachayju praznovali obletnico

53 let Carapachayjskega doma

| 07.06.2013, 15:04 Matjaž Merljak

Vedno na prvo majsko nedeljo obhaja svojo obletnico najmanjša od slovenskih skupnosti v Velikem Buenos Airesu. Carapachay se nahaja na severnem delu predmestja in tam se zbirajo naši rojaki že 53 let v svojem Domu.

Nedelja 5. maja 2013 je bila zato res praznična. V lepem sončnem jutru so se rojaki, prijatelji doma in zastopniki ostalih slovenskih skupnosti zbrali v prostorih Doma. Najprej je bilo na vrsti dviganje zastav in petje obeh himen, nato pozdrav predsednika Jureta Komarja. To je potekalo na prostem. V dvorani je nato sledila sv. maša. Navzoči so bili deležni božje besede in božjega blagoslova, ter lepe pridige msgr. dr. Jureta Rodeta. Med mašo je pel nekaj pesmi novoustanovljeni carapachayski pevski zbor. Nato so pa imeli priložnost, da se tudi telesno okrepčajo ob kapljici medice in dobrih slanikov, kakor je pri nas že dolgoletna navada.

V zgornji dvorani je bila posebna razstava: nad 15 vaščanov je tokrat predstavilo ročna dela, fotografije in likovne izdelke, kar so naslovili »III carapachayska umetniška razstava«. Sledilo je kosilo in prijateljski pogovor ob pogrnjenih mizah.

Navada je že, da popoldan sledi kulturni del programa. Najprej pozdrav domačega predsednika (Jure Komar), podpredsednika Zedinjene Slovenije Francija Markeža, ter tople in pohvalne besede iz ust predstavnice slovenskega veleposlaništva v Buenos Airesu, sekretarke Petre Kežman.

Med predstavo Don Camillo - Mondo piccolo v Carapachayju
Med predstavo Don Camillo - Mondo piccolo v Carapachayju © Svobodna Slovenija

Ena od značilnosti Carapachayskega doma je, da ima že dolgo gledališko tradicijo. Letos je režiser in igralec Jože Jan želel uprizoriti znano slavno italijansko smešno zgodbo Giovannija Guareschija »Don Camillo - Mondo piccolo«. Besedilo je bilo vzeto iz knjige v prevodu Franca Sirka in s pripomočki filma istega imena iz leta 1952, tedaj v režiji Juliena Duvivierja. Igra v dveh dejanjih nas popelje v leta po drugi svetovni vojni. Smešen in trdoglav podeželski župnik Don Camillo in komunistični župan, mehanik Peppone, vsak zase zagovarja svoje nazore in prepričanja, a končno znata popustiti in se v človeškem razumevanju sprijazniti, da postaneta dobra prijatelja.

Uspešna predstava je bila lepo obiskana, tako v prvi predstavitvi kot v ponovitvi, ki je sledila teden dni kasneje (11. maja). Sedaj se pripravljajo, da bodo z igro krožili po drugih okrajih naše slovenske skupnosti.

Tako je potekla 53. obletnica te slovenske skupnosti, ki kljubuje v času in težkih okoliščinah a ostaja trdno zasidrana v slovenskih in krščanskih tradicijah.

Charlie Kirk (photo: Gage Skidmore from Surprise, AZ, ZDA) Charlie Kirk (photo: Gage Skidmore from Surprise, AZ, ZDA)

Charlie Kirk kot glas razuma v tem zmedenem svetu

Združene države Amerike je včeraj pretresel uboj Charlieja Kirka - konservativnega komentatorja in spletnega vplivneža, ki so mu sledili predvsem mladi. Med njegovim nastopom na univerzitetnem ...

Škof Janez Kozinc (photo: Zajem zaslona Provideo Vinko Lukač s.p.) Škof Janez Kozinc (photo: Zajem zaslona Provideo Vinko Lukač s.p.)

Škofija Murska Sobota ima tudi uradno novega škofa

Po prebrani papeški buli Leona XIV., po izrečenih odgovorih »Hočem« ter po predaji evangeljske knjige, škofovskega prstana, mitre in palice je dr. Janez Kozinc tudi uradno postal novi škof škofije ...

Ruski predsednik Vladimir Putin (photo: dpa/STA) Ruski predsednik Vladimir Putin (photo: dpa/STA)

Vladimir Putin se boji konca vojne v Ukrajini

Najboljša pot do prekinitve ognja v Ukrajini vodi prek spremembe režima v Kremlju. To je v oddaji Spoznanje več, predsodek manj znova poudaril politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. ...

dr. Aleš Maver (photo: STA) dr. Aleš Maver (photo: STA)

Je Slovenija poskusni zajec Evropske unije?

Na Bližnjem vzhodu ne izraelska ne palestinska stran ne kažeta posebne pripravljenosti za iskanje trajnega miru. To je za naš radio ugotavljal politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver.