Dr. Štoka se je v Bruslju srečal z dr. Štrubljem
Matjaž Merljak
Predsednik Sveta slovenskih organizacij SSO dr. Drago Štoka bil na obisku v Belgiji, kjer se je v družbi z nekdanjimi deželnimi svetovalci in parlamentarci dežele Veneta seznanil s tamkajšnjo politično, ekonomsko, jezikovno in kulturno stvarnostjo. Med drugim se je srečal tudi z dr. Zvonetom Štrubljem, ki je od lanske jeseni slovenski župnik v Beneluksu, pred leti pa je bil župnik v Dolini in Opčinah na Tržaškem.
Predsednik SSO Štoka je župniku v Beneluksu Zvonetu Štrublju orisal sedanje stanje Slovencev v Italiji in mu podrobno razložil probleme, ki so danes najbolj pereči in ki vplivajo na delovanje narodne skupnosti v Italiji, a slednje ne smejo okrniti v njeni dejavnosti in volji do življenja in vsesplošne rasti.
Dr. Zvone Štrubelj je poudaril vlogo slovenske župnije v Beneluksu, ki obsega pet skupnosti v Belgiji, dve na Nizozemskem in eno v Luksemburgu. Na flamsko govorečem področju v Belgiji so člani skupnosti potomci prvih slovenskih izseljencev, ki so prišli delat v rudnike že po prvi svetovni ekonomski krizi v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Danes odrašča četrta generacija. Kot župnik srečuje ljudi, ki so lahko stari že 80 ali 90 let, rodili so se v Belgiji, brezhibno govorijo slovenščino. Tretja in četrta generacija slovenskih izseljencev, veliko jih ima korenine na Primorskem, skuša ohraniti jezik, vero in kulturo prednikov. Organizirani so tudi na kulturnem področju, močna tradicija so pevski zbori, saj je pravkar potekalo srečanje vseh kulturnih društev iz belgijskega Limburga. Sestali so se v prostorih slovenske katoliške misije v Eisdnu, blizu tromeje med Belgijo, Nizozemsko in Nemčijo. Slovenski dom, ki je v lasti župnije, je zapuščina pokojnega Vinka Žaklja, ki je v teh krajih deloval od 1947 do svoje smrti leta 1996, poznana je tudi njegova zapuščina na svetih Višarjah.
V Valoniji, francosko govorečem predelu Belgije je slovenska skupnost v Monsu in Chareleroi. Tudi tu gre za podobno sestavo kot v Limburgu, za potomce slovenskih rudarjev. Svojevrsten izziv predstavljajo tri mlade skupnosti, kjer gre za mlade družine z otroki: v Bruslju, kjer je Slovenski pastoralni center in sedež župnije, v Haagu na Nizozemskem in v Luksemburgu. Člani skupnosti so v glavnem zaposleni v institucijah EU. V teh treh skupnostih gradijo še temelje za trdno stavbo slovenskega verskega občestva.
Naslednje področje delovanja je delo s študenti, ki prihajajo kot stažisti v pisarne evropskih poslancev. Trenutno imajo v treh hišah, ki so last slovenske župnije v Beneluksu, dvanajst študentov. Sam Slovenski pastoralni center, druga hiša ob njej in tretja nekoliko stran, je zapuščina dveh slovenskih duhovnikov, ki sta leta 1946 tu ustanovila Foyer oriental chretien pro Russia. Do padca berlinskega zidu sta v tej stavbi natisnila na stotisoče svetih pisem v ruščini in jih po skrivnih kanalih pošiljala v tedaj komunistično neprepustno Rusijo. Veliko ekumensko delo, ki mu je potrebno še dati pravega priznanja. Apostolski nuncij v Moskvi, msgr. Jurkovič trenutno piše zgodovino tega drznega projekta.
Delo v takem okolju je torej trdno naslonjeno na dediščini požrtvovalnih prednikov, raste iz tradicije in se preko sedanjosti, ki je tu v Bruslju zares svojevrstna, usmerja v nove perspektive. Želijo biti trdni v samem sebi, z močno katoliško in slovensko identiteto in obenem odprti za medkulturni, ekumenski in medverski dialog.
Ob zaključku srečanja sta tako predsednik SSO Štoka kot župnik v Beneluksu Štrubelj izrazila željo, da bi se Slovenci tako iz osrednje Slovenije kot iz zamejstva in zdomstva pogosteje srečevali v evropski prestolnici, v Bruslju, saj je prav, da bi se zaradi evropskih političnih organov in velikega števila evropskih poslancev, med njimi je osem Slovencev, pogosteje srečevali in tkali tiste vezi, ki lahko dobrodelno vplivajo na dejavnost tudi naših ustanov, tako političnih kot kulturnih in ekonomskih, kar je še posebej zaželjeno v današnjih časih težke gospodarske krize.
Svet slovenskih organizacij
