38 let deželne Slovenske skupnosti

| 29.05.2013, 11:39 Matjaž Merljak

24. maja 1975 je bil v dvorani takratnega motela Agip v Devinu ustanovni kongres deželne Slovenske skupnosti, politične stranke Slovencev v deželi Furlaniji Julijski krajini. S tem dejanjem se je zaključilo povojno združevanje slovenskih demokratičnih političnih skupin, ki so od konca druge svetovne vojne zagovarjale samostojno politično nastopanje Slovencev v FJk.

Za prvega deželnega predsednika je bil izvoljen Bogomir Špacapan, prvi deželni tajnik pa je postal Drago Štoka. Danes je SSk prisotna v treh od štirih pokrajin dežele FJk, kjer ima svoje krajevne sekcije in pokrajinska tajništva. Aktivna je tudi deželna mladinska organizacija stranke, ki mlade fante in dekleta uvaja v politično delo. Stranko vodita deželni tajnik Damijan Terpin (od 11. kongresa leta 2001) in deželna predsednica Fulvia Premolin (od zadnjega, 14. deželnega kongresa).

Slovenska skupnost se je prvič predstavila kot volilna koalicija na tržaških občinskih volitvah leta 1962, v naslednjih letih pa se je razvila v enotno stranko. Z imenom Slovenska skupnost se je stranka udeležila prvih deželih volitev leta 1964, na katerih je dosegla 10.009 glasov in 1,32 % ter tako izvolila svojega predstavnika Jožeta Škerka v prvi Deželni svet avtonomne Dežele FJk, ki letos obeležuje 50-letnico svoje ustanovitve. Predstavnik SSk je bil vedno prisoten v Deželnem svetu FJk – Drago Štoka (1968-1988), Bojan Brezigar (1988-1992), Ivo Jevnikar (1992-1993) - razen v obdobju 1993-2003, ko je to preprečeval krivični deželni volilni zakon. Leta 2003 se je SSk ponovno vrnila v Deželni svet FJk z Mirkom Špacapanom, ki je kandidiral na posebnem seznamu predsednika Riccarda Illyja ter na listi Marjetice. Z novim volilnim zakonom iz leta 2007 pa SSk lahko ponovno samostojno nastopa, kar je naredila na volitvah leta 2008 in 2013. Obakrat je uspešno izvolila svojega predstavnika, Igorja Gabrovca.

SSk se je tudi udeleževala vsedržavnih političnih volitev, vendar ji ni nikoli uspelo izvoliti svojega predstavnika. Nekajkrat je nastopala samostojno (1963, 1968, 1976, 1983), večkrat v sodelovanju ali koaliciji avtonomističnih gibanj (1987 in 1992), pozneje v levosredinskih koalicijah. V avtonomističnih političnih povezavah je nastopala tudi za evropske volitve od leta 1979 do leta 1994, vendar brez vidnejših rezultatov. Od leta 1999 se SSk za evropske volitve povezuje z južnotirolsko SVP, ki je vsakokrat izvolila svojega predstavnika v Evropski parlament, ki tudi za SSk predstavlja pomembno referenčno osebo za zagovarjanje pravic slovenske narodne skupnosti v FJk na evropski ravni.

Slovenska skupnost je danes s svojimi predstavniki prisotna v številnih izvoljenih telesih krajevne javne uprave v FJk. Letošnja izvolitev Igorja Gabrovca za podpredsednika Deželnega sveta FJk predstavlja najvišjo raven in tudi zgodovinsko največji uspeh, kar se tiče predstavništva edine slovenske stranke v Italiji. Skupaj z njim pa so še številni izvoljeni upravitelji na tržaški in goriški pokrajini ter v občinah, kjer je prisotna slovenska narodna manjšina. V zadnjih letih je pomembno podčrtati pomembno uveljavitev slovenske stranke tudi v videmski pokrajini, kjer je Miha Coren postal podžupan v občini Dreka, na aprilskih deželnih volitvah pa je SSk dosegla pomemben uspeh v volilnem okrožju Tolmeč, kjer je kandidatinja Anna Wedam dosegla lep osebni rezultat, kakor je bil zelo razveseljiv uspeh stranke v občini Rezija.

Politična pot, ki jo je stranka prehodila v skoraj štirih desetletjih, je izredno pomembna za celotno slovensko narodno skupnost v FJk, med drugim je edina deželna stranka, ki se je ohranila v polstoletni zgodovini avtonomne dežele FJK. Delovanje stranke je vedno temeljilo na načelih avtonomije, demokracije in slovenstva, njeno delovanja pa na temelju zbirnega in samostojnega političnega nastopanja. Njeni izvoljeni predstavniki pa so se zavzemali za rešitve na številnih področjih, kjer so bile ogrožene ali neuveljavljene pravice Slovencev v FJk. Na kratko lahko tukaj navedemo vprašanje slovenskega šolstva, reformo gorskih skupnosti, uveljavitev predstavništva, jusarskih pravic in priziv proti ukinitvi goriških rajonskih svetov in prizadevanje za ohranitev pokrajin, prizadevanje za uveljavitev dvojezičnih napisov in uporabe slovenskega jezika v javnih uradih ter prizadevanje za primeren razvoj teritorija, kjer je prisotna slovenska narodna manjšina.

Še posebno v zadnjih časih postajata prisotnost in delovanje stranke vse bolj pomembna. Ključnega pomena je bilo strankino prizadevanja za vključitev člena o olajšanem zastopstvu (po t.i. evropskem modelu) v deželni volilni zakon leta 2007. Prav na podlagi tega mehanizma je bil deželni predstavnik SSk izvoljen ne glede na splošni volilni izid, kar je temeljnega pomena za celotna manjšinsko stvarnost. V tem smislu čaka stranko pomemben izziv, da podoben mehanizem sprejme tudi italijanski parlament, kar je med drugim nakazano v zaščitnem zakonu 38/2001.

Stranka Slovenska skupnost se je uveljavila tudi na mednarodni ravni. Več kot dvajset let že sodeluje v dveh mednarodnih organizacijah, Evropski svobodni zvezi (European Free Alliance) in FUENS. Zadnja leta je aktivnost bolj osredotočena na Evropsko svobodno zvezo, ki združuje manjšinske stranke in avtonomistična gibanja. V tem sklopu je stranka SSk organizirala dvodnevni obisk podpredsednika evropskega urada EFA Sybrena Posthumusa, ki se je soočil z vprašanjem ukinjanja pokrajin, s svojimi predstavniki pa je stranka sodelovala še na lanski poletni univerzi v dolini Aosta (organiziralo jo je politično gibanje Alpe) in na letošnjem delovnem omizju v Evropskem parlamentu, ki je obravnavalo stanje ogroženih jezikov.

Od demokratizacije in osamosvojitve Republike Slovenije, ki ju je odločno podprla, je stranka SSk vzpostavila zelo korektne in delovne odnose tudi s osrednjimi slovenskimi državnimi ustanovami, s katerimi ima redne stike, in pa političnimi silami v Sloveniji. Predstavnik SSk je tudi član Sveta za Slovence v zamejstvu, ki deluje v okviru predsedstva vlade Republike Slovenije. (Od začetka slovenske pomladi ima SSk redne stike s slovenskimi t.i. pomladnimi strankami.)

Glede na razvoj politične situacije v Italiji je prisotnost samostojne stranke ključnega pomena za slovensko narodno skupnost. Ravno prisotnost slovenske stranke omogoča, da se slovenska narodna skupnost predstavlja kot samostojen subjekt, ki zagovarja pravice slovenske narodne skupnosti in teritorija, na katerem živi.

Trst - Gorica - Čedad

Deželno tajništvo SSk