FOTO: Romanje v Lujan

24. 05. 2013, 10:46 Matjaž Merljak

Tradicionalno romanje Slovencev iz Argentine na božjo pot v Marijino svetišče v Lujanu je najbolj priljubljena in izredno množična pobožnost.

V nedeljo, 12. maja 2013, smo šli na božjo pot v Luján pod geslom pokojnega škofa Rožmana: »Križa teža in plačilo«. Čudovito lep dan nas je spremljal na poti proti romarskemu kraju. Križa na stolpih sta se lesketala v soncu, ko smo se bližali baziliki. Ob vhodu sta viseli obe zastavi, argentinska in slovenska, v cerkvi nas je pričakovala slika brezjanske Marije Pomagaj. Približali smo se naši Materi, vsak s svojim križem, težjim ali lažjim, vidnim ali nevidnim. Mariji smo izročili svoje skrbi, težave, prošnje ter se ji tudi zahvalili za milosti, ki smo jih prejeli po njenem posredovanju.

Sveto mašo je daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev dr. Jure Rode; somaševal pa je g. Toni Burja CM iz Kanade. Liturgični obred je vodil inž. Tone Podržaj, berili sta brala Erik Oblak in Terezika Prijatelj Žnidar. Mogočno ljudsko petje je vodila priložnostna pevska skupina pod vodstvom g. Andreja Selana. Na orgle je petje spremljala prof. Andrejka Selan Vombergar.

Pri pridigi je dr. Rode poudaril, da praznujemo Gospodov vnebohod, se spominjamo 70-letnice mučeniške smrti blaženega Lojzeta Grozdeta in tudi je preteklo mesec dni, odkar so truplo pokojnega škofa dr. Gregorija Rožmana pokopali v ljubljanski stolnici. Blaženi Alojzij Grozde je moč za svojo vero prejemal v sveti evharistiji. Častil je presveto Srce Jezusovo in presveto Srce Marijino ter vsak dan molil za čistost.

Škof Rožman nam je zgled, kako je nosil križ begunstva in izseljenstva. Pred odhodom iz taborišč je beguncem poslal poslovilno pismo z nasveti za življenje v tujini. Te misli so še vedno sodobne: Imejte Boga pred očmi. Ljubite se med seboj. Pridno gojite molitev. Obiskujte svete maše ob nedeljah in praznikih. Častite Marijo, molite rožni venec. Priporočajte se angelom varuhom. Redno prejemajte zakramente; ne opuščajte sv. spovedi. Škof Rožman je tudi obljubil: »Dokler bom živ, bom molil za vas.«

Med mašo je bila priložnost za sv. spoved. Po odmoru, ki smo ga izkoristili za kosilo in pogovor s prijatelji, smo se zopet zbrali v baziliki k popoldanski pobožnosti. Pridigal je g. Toni Burja CM. Spomnil nas je, da je Marija naša duhovna Mati. V življenju nam je zgled, saj je tudi ona morala v begunstvo v Egipt, ko je Herod hotel umoriti Jezusa. Prav tako so naši starši in stari starši morali na begunsko pot, da so si ohranili življenje.

Po pridigi smo se uvrstili v procesijo, ki se je razvila po prostranem trgu. Za križem in zastavami so šli šolski otroci z učiteljicami. Sledili so jim bandero Svetogorske Marije, možje in fantje ter družine. Fantje so nosili kip Lujanske Marije, za njimi so šli ljubki otroci oblečeni v narodne noše. Prav tako so bili v narodnih nošah tudi fantje, ki so nosili podobo Marije Pomagaj. Vrsta ministrantov je šla pred duhovniki. Na koncu pa dekleta in žene, oziroma verno ljudstvo, ker je veliko mož šlo z ženami.

Ko smo se vrnili v baziliko, so bile pete litanije Matere Božje, tako drage slovenski duši. Sledila je posvetilna molitev presvetemu Srcu Marijinemu in blagoslov z Najsvetejšim. S pesmijo Marija skoz ´ življenje smo se poslovili od naše nebeške Matere, jo prosili naj nam pomaga in ji obljubili, da se bomo prihodnje leto vrnili.