Lojze Rajk je krstil mlado Slovenko
Krst v slovenski skupnosti v Essnu
Matjaž Merljak
Velikonočni prazniki so nas mnoge privabili v nemške cerkve, v katerih smo prijazno sprejeti, da tam lahko obhajamo naše – slovensko – bogoslužje. V glavnem so to slovesna praznovanja, saj drugače mi ne znamo. Pri vseh velikonočnih mašah se nas je zbralo okrog 200 rojakov. Nekateri naši farani so doživeli lepoto velikonočnih praznovanj v domačih župnijah v domovini.
Radodarnost rojakov, ki so se udeležili blagoslova jedil in velikonočnih maš in oddali svoj dar v pomoč župnijske terapevtske skupnosti TAV iz Starega trga ob Kolpi, je bila velika. Ob dnevu staršev smo zbrali 200, nato pa še 600 evrov. Vedno smo veseli, kadar z našimi darovi lahko razveselimo tiste, ki so pomoči od drugod nujno potrebni. Bog povrni vsem darovalcem!
Z veseljem omenjam, da sem v imenu rojakov iz Belgije lahko izročil Mariji Šterbenc 500 evrov za Anin sklad od tamkajšnje postne akcije.
V času po veliki noči smo doživeli poseben veseli dogodek… 14. aprila smo v Solingenu imeli sveti krst. Med izvoljeno božje ljudstvo je bila sprejeta Theresa Katharina Povh, hčerkica Natalije Povh in Roberta Oštirja. Obljubila sta, da načrtujeta tudi poroko. Deklica je bila rojena 2. decembra 2012. Na božič je že bila pri slovenski maši v Hildenu. Naj božji blagoslov spremlja novokrščenko in vse, ki bodo izpolnjevali obljube, dane ob svetem krstu. Hvala družinama, ki sta na dan krsta za samostan sester klaris v Turnišču prispevali 170 evrov.
19. februarja 2013 smo se v Langenfeldu pri Solingenu poslovili od rajnega Rudija Mlakarja. Rodil se je v aprilu 1945 v Košnici pri Kozjem. V družini so bili trije bratje in sestra. Po osnovni šoli je delal v Štorah, po odsluženem vojaškem roku pa v cinkarni v Celju.
Leta 1967 se je poročil s Štefko. Že leta 1968 sta odšla na delo v Nemčijo. Do leta 1980 sta stanovala v Leichlingenu, do leta 1988 v stanovanju, od takrat naprej v svojem domu v Langenfeldu. Leta 1973 se jima je rodil sin Christian, tri leta pozneje pa še hčerka Marianne. Rudi je bil dober mož in skrben oče.
Leta 2002 ga je prvič zadela kap. Postal je invalid. Še tri težje in dve lažji kapi je pretrpel. Štiri leta je bil potreben stalne pomoči in nege, ki mu jo je nudila njegova požrtvovalna žena Štefka. Bil je priklenjen na bolniško posteljo.
Junija 2012 je prišla še neozdravljiva bolezen, ko ni bila več možna nobena pomoč. Do svojega slovesa je ostal doma v skrbi nego žene Štefke. 12. februarja se je za vedno poslovil. Zapustil je skrbno ženo ter sina in hčerko z družinama.
Pogrebno bogoslužje je vodil nemški diakon, navzoč pa sem bil tudi slovenski župnik iz Essna. Naj počiva v miru! Zahvala gospe Štefki, ki je ob 30. dnevu prispevala za samostan sester Klaris v Turnišču 100 evrov.
