Ukrepi po dolgi zimi in mokri pomladi v poljščinah

| 21.04.2013, 11:55

V minuli zimi je na območju celotne države padla nadpovprečno velika količina padavin in podtalnica je izredno visoka. Količina padavin v marcu je več kot dvakrat presegla dolgoletno povprečje. Strokovnjaki opozarjajo, da so presežki vode v tem obdobju v tleh več kot dvakrat višji od dolgoletnega povprečja, kar se posebej kaže v povsem razmočenih tleh, ki niso nosilna, razmočenost skupaj s stoječo vodo in dolgotrajno poplavljenostjo pa je povzročila velike škode v ozimnih posevkih in onemogočila setev jarin. Osrednji del tokratne nedeljske kmetijske oddaje smo namenili prav tem vprašanjem, naša gostja pa je bila ga. Mateja Strgulec, specialistka za poljedestvo s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto. V nadaljevanju lahko preberete pvzetek povedanega.

Po lanski sušni zimi, je bila letošnja zelo mokra, saj nam je prinesla še enkrat več padavin kot običajno. Pri višku padavin Bela krajina še posebej izstopa. Realnejša slika škod na njivah zaradi preveč vode, so se pokazale z začetkom rastne dobe. Posledice dolgotrajnih in obilnih padavin, v obliki dežja in visoke ter dolgotrajne snežne odeje ter poplav so posledice na kmetijskih površinah sledeče:

Zemljišča so razmočena, ponekod je vodna erozija odnesla velik del ornice in humusa, zaradi česar bo rodovitnost tal zmanjšana več let. Ponekod so nastali udori zemljišč. Visoka podtalnica in stoječa voda na zemljiščih so najbolj prizadela ozimna žita, oljno ogrščico in travnati svet. Prevelika vlažnost tal je ponekod onemogočala že jesensko setev, kasneje je prevelika vlažnost zavirala vznike in razrast žit. Spomladi se je v večjem obsegu pokazala škoda zaradi posledic snežne plesni, ki je uničevala mlada žita pod snegom. Ukrep prvega dognojevanja, ki se sicer izvaja konec februarja in začetek marca je bil v celotnem prizadetem območju izpuščen. Faza razvoja, ki je v zadnjem mesecu skoraj nespremenjena sega od razraščanje do zaznavnih treh stranskih poganjkov pri žitih in začetka spomladanskega razvoja oljne ogrščice do pete faze razvoja. Zaradi visoke podtalnice in stoječe vode je prišlo do rumenenja in posledično do gnitja posevkov. Ocenjujemo da v naslednjem tednu na večini zemljišč še ne bo možno opravljati agrotehničnih ukrepov zaradi prevelik vlažnosti tal.

Kaj narediti v tej situaciji?

Pomemben je temeljit pregled njive in ocenitev kakšen delež žita je uspešno prezimil in v kakšni fazi razvoja se nahaja. Pri tem je pomembno, da vemo, da je ječmen fazo razrasti že zaključil, medtem ko pri pšenici lahko pričakujemo, da bo z razrastjo še nadaljevala. Za odločitev ali posevek preorjemo ali bomo vanj pospešeno vlagali je bistveno kolikšen delež rastlin je preživelo. Pri tem je pomembno tudi, če so rastline propadle enakomerno po celotni površini ali le v posameznih delih.

Bolj enostavna je rešitev, če gre za enakomeren propad rastlin, a kaj ko je v večini primerov značilna neenakomerna propadlost posevkov. Predlagamo, da je meja za ohranitev posevka nekje polovica rastlin. To pomeni sledečo gostoto rastlin: za pšenico nad 120-150 rastlin na kvadratni meter, za ječmen nad 300 in rž nad 150 rastlin na kvadratni meter. Pri ohranitvi redkih posevkov se opiramo na znanstvene trditve o sposobnosti kompenzacije klasa, ki so se tudi v lanskem letu v praksi pogosto potrjevale. To sposobnost žit opisuje dr. Tanjšek za pšenico, tako da lahko dosežemo 6 t zrnja/ha tako v primeru gostote 500 rastlinami na kvadratni meter kot s 300 rastlinami na kvadratni meter, če imajo te rastline optimalen razvoj klasa in zrn v njem. To lahko dosežemo s povečanim vlaganjem v posevek, da se doseže najboljše razraščanje in razvoj klasa z največjim možnim številom zrn in zrn s čim večjo absolutno maso.

Kako pa to dosežemo?

Spet je veliko odvisno od vremena, od katerega pričakujemo dovolj toplote in vlage. Pri tem pa moramo tudi sami dobro gospodariti in nuditi posevkom najboljšo prehrano in varovanje pred boleznimi in škodljivci. Zelo pomembno je, da mlada žita, še bolj pa oljna ogrščica dobijo potrebna hranila na območju korenin takoj ko začnejo z rastjo. Rast žit se je začela, ko so se tla ogrela nad 5°C. V letošnjem letu, ko so tla zbita in zaskorjena pa je še posebej priporočljivo, da prehrano rastlin izboljšamo s česanjem žitnih polj. S tem bomo koreninam dovedli prepotreben zrak, kar je poleg hranil nujno potrebno za njihovo rast in razvoj nadzemnega dela ter zmanjšali zapleveljenost. Ob dovajanju zraka koreninam bo učinek gnojenja vistveno boljši. Česanje ponavljamo večkrat, do faze kolenčenja za ekološke pridelovalce je to še posebej pomemben ukrep, s katerim izboljšajo gnojenje, ki je dopustno le z organskimi gnojili.

Za izvajanje gnojenja je letos še bolj pomembno, da izberemo najboljše gnojilo. To ne pomeni najdražje pač pa tako, ki najhitreje deluje. Med mineralnimi gnojili najbolj priporočamo tiste, ki vsebujejo vsaj del dušika v nitratni obliki (KAN, NPK), saj je s tem učinek na rastlinah najhitrejši. Na dobro založenih tleh, se je uveljavila praksa, da se fosfor in kalij dodaja šele spomladi. Pri izboru kombiniranih gnojil pa ne pozabimo tudi na dodajanje žvepla, katerega v naravi ni več dovolj. Načeloma velja, da za pričakovani pridelek 5-6 t/ha zrnja pšenice, gnojimo z dušikom v odmerku 50-75 kg/ha, kar odgovarja 200 – 280 kg gnojila KAN-a.. Odmerek gnojila prilagajajo gostoti posevka pšenice in v redkih posevkih posevkih, ki so pod 300 rastlin/m2 odmerek za 10% povečamo. Dognojevanje ječmenu in rži naj bo v obsegu 40-70 kg dušika/ha.

Vremenski pogoji napovedujejo skokovito rast posevkov žit zato v letošnjem letu, ko je temperatura tal dokaj nizka še posebej ne priporočamo Uporabe mineralnega dušika v amidni obliki ali uporabe živinskih gnojil v nastali situaciji se ne priporoča kot učinkovita rešitev, saj je v intenzivni pridelavi rastlinam potrebno na najhitrejši način dodati potrebno prehrano. Pridelovalci vključeni v integrirano pridelavo poljščin bodo točnost dognojevanja pšenice preverjali pred 2. ali 3. dognojevanjem na podlagi hitrih rastlinskih testov. S tem bo zmanjšana nevarnost poleganja in dokaj poceni odgovor glede količine gnojila za optimalno rast pšenice in doseganje najvišjih pridelkov.

Setev podsevka detelj in travno deteljnih mešanic v žita je tradicionalen ukrep v našem kmetovanju. Zadnja leta, ko se kažejo podnebne spremembe pa postaja zopet bolj aktualen. Vedno več pridelovalcev opaža njegove ugodne učinke na rast žit in na prirast krme po spravilu žita. Letošnji redki posevki so spodbuda, da preizkusimo tako kombinirano setev. Čas za izvedbo setve detelj ali deteljno travnih mešanic v žita je do začetka kolenčenja. Predhodno se izvede uporaba herbicidov, če je večja zapleveljenost problem in česanje. Najbolj je preizkušena setev črne in bele detelje in njihove mešanice s travami. Setev se lahko izvede ročno, ali z žitno sejalnico. Setveni odmerki so lahko polovični ali v enakih odmerkih kot pri čistih setvah, odvisno od gostote posevkov žit in uporabe podsevka. Zelo primeren je tudi podsevek esparzete ali plavice, ki spodbujevalno (alelopatsko) delujeta na rast pšenice.

Oljni ogrščici se v spomladanskem času priporoča pognojiti s 70% odmerkom dušika, njenih celotnih potreb. Za prvo dognojevanje, ki je izdatnejše od drugega, se priporoča odmerek do 80 kg dušika na hektar in za drugo dognojevanje 40 kg dušika/ha. V običajnih letih je bilo v tem času izvedeno že 2. dognojevanje, letos pa marsikje še ni bil možen prehod po njivah, kar bo gotovo imelo posledice na nižjem pridelku. Da ne bo dodatnih izgub pridelka tudi zaradi delovanja vedno bolj številnih škodljivcev, je potrebno čimprej postaviti rumene posode ali plošče za spremljanje pojava kljunotajev in repičarjev. Potrebno je biti pripravljen na posebno hitro orščišno rast tudi pri izvajanju nadaljnjega varstva pred glivičnimi boleznimi, ki bodo letos verjetno bolj problematične zaradi večje vlažnosti tal in ozračja.

Kaj narediti na njivah kjer ni bilo možno sejati žit in se spremeni kolobar?

Sprememb kolobarjev, ki bodo nadomestile uničene posevke ozimin in izpadle setve jarih žit in krmnega graha bo gotovo kar nekaj. KGZS je predlagala MKO, da ob teh naravnih nesrečah, dovoli izredni pridelovalni ukrep ponovne setve koruze tudi pridelovalcem vključenim v integrirano pridelavo poljščin, ki je tej prošnji tudi ugodila. Verjetno bo interes po večji pridelavi koruze, ajdo, DTM in drugih alternativnih poljščin iz družine metuljnic, kot je na primer soja. Živinorejske kmetije bodo gotovo izbirale poljščine, ki bodo nudile dovolj krme za prehrano osnovne črede. V tem primeru je koruza gotovo boljša rešitev. Z obsegom njene pridelave pa smo v kolobarjih omejeni tako v integrirani pridelavi poljščin, ohranjanju kolobarja in zaradi pojava koruznega hrošča.

Kaj pa travnati svet?

Tudi travnati svet potrebuje za kakovosten pridelek dovolj hranil. Najpogostejši način dodajanja le teh je z uporabo gnojevke v odmerkih do 20 m3/ha, ki se razredči z vodo v razmerju 1:1. S tem ne dodajamo le dušika ampak tudi kalij in fosfor ter ostale mikroelemente. Pri gnojenju travinja je potrebno večjo pozornost nameniti pregledu kakovostnih trav in detelj v ruši. Po lanskoletni suši, se je sestava ruše verjetno še hitreje poslabšala. Naš cilj je da imamo v ruši vsaj 50% trav, vsaj 10 % metuljnic in ne več kot 20 % zeli. Z nepravilnim gnojenjem in nesorazmerno košnjo ali pašo hitro slabšamo travno rušo. Njeno izboljševanje pa je drag in dolgotrajen postopek. Redko travno rušo lahko izboljšamo z dosejavanjem. Pogosto je travinje tudi zakisano, kar čimprej popravimo z apnenjem z naravnim mletim apnencem. Zopet pa opozarjamo, da uporaba ognja pri odstranjevanju stare trave kaže na nestrokovnost in nizko ozaveščenost ljudi, ki to počnejo.

Več nasvetov najdete na spletnih straneh Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto!