Nočno sonce o nasilju

| 06.04.2013, 08:37

V nočnem soncu smo tokrat spregovorili o nasilju. Na vprašanja poslušalk in poslušalcev je odgovarjala strokovna vodja in svetovalka na području nasilja Klavidija Aničič iz Društva za nenasilno komunikacijo. Kakšno vlogo ima pri reševanju nasilja Policija je povedal Drago Meleganija, kako rešujejo medvrstniško nasilje v šoli in kako ga prepoznajo pri otrocih, smo vprašali psihologinjo Jelko Berce. Marjana Debevec je predstavila uspešen mednarodni projekt Gen Rosa Močni brez nasilja in pripravila pogovor s Katarino Nzobandora, direktorico zavoda Živim, ki se bori za pravice nerojenih otrok.

Kaj delamo z močjo?

Številčen odziv poslušalk in poslušalcev je pokazal, da je nasilje v naši družbi zelo prisotno, veliko pa je možnosti, da se žrtve rešijo in si poiščejo pomoč. Društvo za nenasilno komunikacijo ima številko 01 43 44 822. „Pri odnosih med ljudmi je pomembno, da se zavedamo, kaj delamo s svojo močjo. Naučiti se moramo, kako uporabljati moč na primeren način. To moramo ločiti od zlorabe moči - to je nekaj, kar se naša družba še lahko nauči,“ je spodbudila Klavdija Aničič, ki je odgovarjala na vprašanja.

Nasilje v družini

Predstavnik za odnose z javnostmi za področje kriminalite Policije Drago Menegalija, je poudaril, da nasilje v družini zagotovo spada med situacije, ki najbolj prizadenejo ljudi. Dogaja se doma, kjer bi morali biti tradicionalno varni in ljubljeni, povzročajo ga ljudje, ki bi jih morali varovati in jih imeti radi. Proces nasilja ima pri vsaki družini drugačno intenziteto, obliko, vrsto, značilnosti, posebnosti, pa tudi krajevne in časovne okoliščine. Nasilje v družini lahko prijavite policiji, na št. 113, na policijskih postajah, preko anonimne e- prijave (http://www2.gov.si/e-uprava/prijavadn.nsf), seveda pa se lahko obrnete tudi na nevladne organizacije, centre za socialno delo ipd.

Medvrstniško nasilje

Kako rešujejo medvrstniško nasilje, pa je povedala šolska pishologinja Jelka Berce. Med dečki so pogostejši fizično nasilje, ustrahovanje, grožnje, pri dekletih pa je pogosteje prisotno psihično nasilje – zmerljivke, zbadljivke, grožnje, skratka – besedno obračunavanja. Pri dekletih je v zadnjem času v porastu tako imenovana socialna izolacija – gre za to, da skupina deklet določi in izloči eno izmed sošolk – jo socialno izolirajo, ignorirajo, se ne pogovarjajo z njo, preprečujejo stike tudi drugim v razredu. To je zelo huda oblika trpinčenja. „Šole veliko časa, predvsem v okviru razrednih ur, posvečamo ozaveščanju otrok o škodljivosti nasilja – tako s strani staršev kot tudi vrstnikov. Učimo jih mirnega reševanja sporov. Pomagamo jim s tehniko mediacije – s pogovorom, v katerem lahko vsak udeleženi pove svojo plat, svoje videnje situacije. Če to ne zaleže, vključimo tudi starše;“ pravi psihoginja Jelka Berce.

Močni brez nasilja

Vzgojni in preventivni program Močni brez nasilja je v Evropi zelo uspešen, v oddaji ga je predstavila Marjana Debevec. Dotaknil se je več kakor pol milijona mladih. V Braziliji se je letos januarja začela južnoameriška različica. Namen je mlade okrepiti, da nasprotujejo nasilju, oviranju drugih pri delovanju, trpinčenju ter raznovrstnemu zlorabljanju. V središču projekta je muzikal Streetlight, ki ga izvaja mednarodna skupina Gen Rosso, pripoveduje pa zgodbo Charlesa Moatsa iz čikaškega geta. Kljub težavam in sovraštvu je ostal zvest evangeliju. Odločil se je, da ne ne bo uporabljal nasilja in je držal svojo obljubo tudi do žrtvovanja svojega življenja. Projekt sestavljajo moduli v štirih tednih, ki privedejo do končne predstave. Šolarji v njih preučujejo temo nasilja in njegove negativne posledice. Obenem pa se učijo, kako prepoznavati in razvijati lastne talente. Zadnji dan mladi sodelujejo v muzikalu skupaj z Gen Rossom – na odru in v zakulisju.

Glas najšibkejših

Katarina Nzobadora pa je predstavila Zavod Živim, ki deluje na področju ozaveščanja in detabuizacije nerojenega človeškega življenja, umetne prekinitve nosečnosti, post-abortivnega sindroma. Zavod pomaga staršem, ki so že opravili splav in tistim, ki se še odločajo, da bi spoznali, da obstajajo boljše rešitve kot splav in bi se odločili za življenje – pokličete jih lahko na številko 068129585. „Želim biti glas najšibkejških v družbi,“ pravi Katarina Nzobadora in poudraja: „Če mi ne spoštujemo življenja na začetku, ko ima še ves potencial, kako bomo spoštovali starejšega, šibkega, bolnega. Življenje je neskončen božji dar, ni naš pravica, otrok ni del mame, je svoj. Vsi smo dar, vsi smo načrtovani, mislim, da nimam prvice posegati v to stvarstvo.“ Povabila je tudi k ogledu filma Oktobrski otrok – resnična zgodba, ki govori o odpuščanju, ljubezni in upanju deklice, ki jo je mama želela splaviti, a jo je potem dala v posvojitev. Film poleg tematike splava odpira vprašnje odpuščanja.