Pregled domačih dogodkov od 30.3. do 6.4.

Slovenija | 08.04.2013, 11:07 Tanja Dominko

Velikonočni prazniki so postregli z veliko deževja, plazovi, poplavljenimi kmetijskimi površinami in kletmi. Medtem pa so slovenski poslanci v državnem končno prižgali zeleno luč Hrvaški za vstop v Evropsko unijo. Po odhodu "vikendministra" Igorja Maherja je s Samom Omerzelom vlada dobila novega člana - ministra za infrastrukturo iz vrst DL. Z zgodovinsko večino pa je bil izvoljen tudi novi guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec.

Prejšnjo nedeljo so po vseh cerkvah po državi slovesno obhajali največji krščanski praznik Veliko noč. Slovenski škofje, ki so so v velikonočnem voščilu zapisali, da smo kristjani poklicani, da pričujemo za vero v Jezusovo vstajenje ne glede na ugodne ali neugodne okoliščine življenja. Vsem, ki doživljajo preizkušnje in nesreče, izgube in stiske so zaželeli posebno globoko velikonočno upanje in močno tolažbo in naj nas vstali Gospod Jezus vse napolni z mirom in pogumom. Ljubljanski in mariborski nadškof Metropolit Anton Stres in Marjan Turnšek, sta pri velikonočnih mašah v svojih stolnicah spregovorila o skrivnosti Kristusovega vstajenja in o veri v večno življenje. Tako je nadškof Stres dejal, da so nam Jezusovi učenci z vero v večno življenje „utrli pot vere in zaupanja, ki ju v našem času še posebno potrebujemo“. Nadškof Turnšek pa je dejal, da smo poslani, „da bližnjim pričujemo, kaj vidimo in doživljamo, ko kot verniki v vstajenje gledamo in doživljamo razmere v svetu, ko gledamo krivice in sreče“.

Murskosoboški škof Peter Štumpf je v nagovoru pri velikonočni sveti maši poudaril, da kristjani na veliko noč „verujemo, da je bil Jezus obujen! Ni ga v grobu! Živi med nami in z nami. V moči njegovega vstajenja bomo vstali tudi mi, saj od krsta naprej v sebi nosimo kali večnosti.“ Celjski škof Stanislav Lipovšek je v nagovoru dejal, da smo kristjani, učenci Jezusa Kristusa, „nosilci bolj svetlega in upanja polnega sporočila, ki je utemeljeno in izhaja iz skrivnosti Kristusovega vstajenja ter njegovega zveličavnega delovanja.“ Novomeški škof Andrej Glavan pa je vse povabil, da naj se v letu vere spomnimo, da je Bog pogosto posegal v zgodovino. „Že velikokrat se je zdelo, da sta laž in pokvarjenost zmagali, a se je vedno znova pokazalo, da Bog bedi nad vsem,“ je dejal škof Glavan. Koprski škof Jurij Bizjak pa je dejal, da nas „Kristus s svojim vstajenjem osvobaja greha, ki je izpred vrat vdrl v našo hišo. Vzorec za izhod iz sužnosti v svobodo je odhod izvoljenega ljudstva iz Egipta.“

Po velikonočnem ponedeljku, ki je ostal dela prost dan in je bil tako priložnost za pot v Emavs ter druženje s sorodniki in prijatelji, je sledil v domovini precej pester torek.

Zaradi izključitve nekdanjega premiera Janeza Janše iz Slovenskega centra PEN je završalo med kulturniki. Medtem ko so nekateri menili, da je škandal že to, da so Janšo leta 1988 v center sploh sprejeli, jih je več v znak protesta izstopilo iz PEN, med drugim pisatelja Boris Pahor in Drago Jančar ter pesnik Jože Snoj, ljubljanski nadškof Anton Stres in drugi. Podpredsednik Slovenskega PEN Tone Peršak obžaluje odločitve kolegov za izstop, upa, da se bo center vendarle konsolidiral. Niko Grafenauer je ogorčen zaradi izključitve Janše, Veno Taufer pa žalosten zaradi odhajanja drugih članov.

Državni zbor je v torek s 77 glasovi za in le sedmimi proti podprl Boštjana Jazbeca za novega guvernerja Banke Slovenije. Jazbec si je med poslanci prislužil veliko pohval na račun strokovnosti in izkušenj, podporo so mu odpovedali le v SD. Na čelu centralne banke bo zamenjal Marka Kranjca, ki mu mandat poteče sredi julija. Novi guverner je izrazil prepričanje, da Slovenija ne potrebuje mednarodne pomoči pri reševanju trenutne bančno-finančne krize. Jazbecu se zdi samoumevno, da bomo morali sami sanirati bančni sistem, uravnotežiti javno porabo in nadaljevati z reformami, ki bodo pomagale zagnati gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest. Ključno pa je po njegovi oceni učinkovito delovanje bančnega sistema, brez katerega ne moremo pričakovati gospodarskega okrevanja. Jazbec je prepričan, da je kriza priložnost, da prenehamo s slabimi praksami pri upravljanju državnega premoženja in lastninskimi procesi, ki jih lahko razumemo kot možne vzroke trenutne bančno-finančne krize.

V torek smo po hitrem postopku dobili tudi novega ministra za infrastrukturo in okolje. To je postal 38 letni Samo Omerzel, ki je nasledil Igorja Maherja, ki je odstopil zaradi dvomov v nepremičnino v Seči. Omerzel se je dopoldne najprej predstavil poslancem DL, iz katere kvote izhaja, nato so ga zaslišali na matičnem odboru, še isti dan pa je dobil tudi podporo na plenarnem zasedanju. Pred matičnim odborom je med drugim poudaril, da bo dal prednost strokovnosti. Med ključnimi področji izpostavil energetiko in infrastrukturne projekte, privabljanje vlagateljev in umeščanje v prostor.

Med glavne dogodke tedna lahko uvrstimo tudi ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z Evropsko unijo, ki so jo slovenski poslanke in poslanci potrdili soglasno kar z 82 glasovi. Premierka Alenka Bratušek je to dejanje ocenila kot dokaz, da Slovenija razume evropsko politiko sobivanja in solidarnosti kot svojo politiko. Zahvalila se je vsem, ki so pomagali in sodelovali pri reševanju problemov, da je prišlo do ratifikacije - tako svojemu predhodniku Janezu Janši kot tudi zunanjemu ministru Karlu Erjavcu ter hrvaški zunanji ministrici Vesni Pusić in hrvaškemu premieru Zoranu Milanoviću. Ta se je prav tako vsem zahvalil, še posebej pa nekdanjemu premieru Janši, s katerim sta, kot je dejal, "osebno sodelovala pri rešitvi, ki je dobra za obe državi".

Zunanji minister Karl Erjavec si od članstva Hrvaške v uniji veliko obeta. Tudi poslanci so izpostavili predvsem prednosti članstva Hrvaške v uniji. A vsi v tej državi niso tako optimistični. Strokovnjak za pomorsko pravo Marko Pavliha meni, da po eni strani vstop Hrvaške v Evropsko unijo prinaša pozitivne zadeve, a opozarja, da je z ratifikacijo pristopne pogodbe Slovenija izgubila enega od manevrov pri nadaljnjih pogajanjih glede določitve meje na morju in rešitev vprašanja nekdanjih varčevalcev Ljubljanske banke.

Hrvaška vlada pa je obvestila odvetnike Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb, ki vodijo primere proti Ljubljanski banki in Novi ljubljanski banki na hrvaških sodiščih, naj ustavijo postopke. V tem primeru je tako držala obljubo.

Ta teden so dolgotrajne padavine in visoka podtalna voda pokazali zobe v Pomurju, kjer so posevki pod vodo in tako propadajo. Območje je v preteklih dneh obiskal tudi minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan in s sogovorniki pozornost posvetil predvsem načrtom za večjo poplavno varnost in s tem povezanim ukrepom na področju vodne infrastrukture. Ugotovili so, da je glavni vzrok težav prav visoka podtalnica. Vodja murskosoboške kmetijsko svetovalne službe Stanko Kapun je dejal, da kaj takega ne pomnijo. Kmetje so zaskrbljeni, saj trenutne ocene kažejo, da bo propadlo kar 40 odstotkov vseh posevkov. Škoda pa bo še narasla z vsakim dodatnim dnevom, saj tla še dolgo ne bodo suha. Težave so tudi v Vipavski dolini, a nekoliko manjše, saj je tudi njiv tam precej manj. Zaradi razmočenosti terena pa se je sprožilo več zemeljskih plazov.

V ponedeljek je poskusno začela obratovati Hidroelektrarna Krško, ki so jo julija 2012 prvič vključili v elektroenergetsko omrežje, v marcu pa so opravili tudi tehnični pregled njene jezovne zgradbe. Družba Hidroelektrarne na spodnji Savi sicer te dni končuje izgradnjo četrte v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi.

Z iztekajočo se zimo, ki je postregla z veliko snega, so slovenski žičničarji zadovoljni. Našteli so od pet do 20 odstotkov več smučarjev kot lani, sezone pa še ni konec. Žičničarji tekoče normalno poslujejo, težave pa ostajajo pri odplačevanju kreditov za minule naložbe, je povedal predsednik združenja žičničarjev Srečko Jesenšek.

Že 17. leto zapored je revija Viva izbirala naj zdravnike. Letos je največ glasov prejela Jarmila Trček Breznikar, sicer družinska zdravnica v Zdravstvenem domu Ljubljana-Šentvid. Priznanje Moja pediatrinja 2013 gre Kseniji Peršin Zupet iz Ivančne Gorice, priznanje Moja družinska zdravnica gre letos Litijčanki Tadeji Mantel Hauptman, Moj ginekolog 2013 pa Andreju Pogačniku. Predsednik republike Borut Pahor je v nagovoru poudaril, da zdravje ni vse, je pa vse brez zdravja nič. Ob tem se je zahvalil vsem zdravnikom, ki svoje delo opravljajo kot poslanstvo in ne samo kot poklic. Posebno priznanje za plemenito delovanje in srčna prizadevanja za ohranitev človekovega dostojanstva so na prireditvi podelili ustanovi Hiša hospica.

Šport:

Slovenska moška rokometna reprezentanca je v tretji kvalifikacijski tekmi za nastop na evropskem prvenstvu na Danskem leta 2014 v Mariboru izgubila z Islandijo z 28:29. Zdesetkana slovenska izbrana vrsta je v svoji prvi tekmi po sijajnem četrtem mestu na januarskem svetovnem prvenstvu v Španiji doživela poraz. V osrednji mariborski dvorani Tabor ji je mero vzela močna Islandija, ki je z zmago naredila velik korak k prvemu mestu v skupini 6, Slovenija pa bo svoj nastop na sklepnem turnirju naskakovala na naslednjih treh tekmah. Prvo bo igrala že v nedeljo, ko se bo v Reykjaviku pomerila z Islandijo, zadnji kvalifikacijski tekmi pa bo igrala junija z Belorusijo in Romunijo.

Po prvem slovenskem zmagovalcu smuka za svetovni pokal Andreju Jermanu se je letos za slovo z belih strmin odločil tudi slalomist in veleslalomist Bernard Vajdič, ki je tekmovalno pot sklenil v soboto na Golteh s poslovilno tekmo, ki je bila hkrati zaključek sezone pokala vzhodne regije. Vajdič je v svetovnem pokalu zadnjič nastopil na slalomu 24. januarja lani v Schladmingu, zadnje točke v svetovnem pokalu pa je osvojil na slalomu za pokal Vitranc z 18. mestom 31. januarja 2010. Po ponavljajočih se težavah s hrbtom, leta 2009 je prestal operacijo zaradi ukleščenega živca, ni več našel poti med najboljše.