Dr. Jože Ramovš
Trpljenje, posebnost človeka
V oddaji "Za sožitje", ki jo vsak četrti torek zvečer ustvarjamo z antropologom in teologom prof. dr. Jožetom Ramovšem, smo v Velikem tednu govorili o trpljenju. Ljudje trpimo zaradi nesreč in krivic, ki se nam zgodijo, velikokrat trpimo zaradi lastnih zmot, pa tudi, ko sami povzročamo stiske in bolečine. Trpimo torej tudi zaradi lastne krivde. Prof. Ramovš je v torkovem večernem pogovoru spodbudil k osmišljanju trpljenja, zakaj in od kod bolečina. Trpljenje je naša posebnost. Samo ljudje trpimo, ker se zavemo, da je nekaj narobe in da bo imeli to slabe posledice.
Trpljenje se deli v rešljivo in nerešljivo
Prof. dr. Jože Ramovš: "Naša naloga v življenju je, vse rešljivo trpljenje sproti reševati, nerešljivo sprejemati s človeškim dostojanstvom in najti v njem smisel, ter znati razločevati rešljivo trpljenje od nerešljivega." Zanimivo je, da se je psihologija, po njej tudi vzgoja in psihoterapija, vprašanju o smislu trpljenja povsem izogibala ali kvečjemu odklanjala njegov smisel. Posvečala se je potrebam človeka po užitkih, po sožitju, po delu in ustvarjalnosti, ter mu skušala pomagati na teh področjih. Za trpečega človeka, zlasti, ko trpljenja ni mogoče odpraviti, pa ni imela ne besede, ne zanimanja. Psiholog in psihoterapevt Viktor Frankl, katerega učenec je tudi dr. Jože Ramovš, je prvi strokovno vzel zares dejstvo, da je človek tudi trpeče bitje, ker je sleherni v življenju deležen trpljenja, krivde in smrti. Stroke, ki pomagajo ljudem, morajo tako, če želijo iskati rešitve v trpljenju, sprejeti izziv smisla tragike.
Kaj nas rešuje trpljenja?
Kot je dr. Jože Ramovš zapisal tudi v svoji drugi knjigi "Sto domačih zdravil za dušo in telo", so v osebni stiski ob nerešljivem trpljenju mogoče tri poti: vera in zaupanje v Boga, sočutje in pomoč okolice, zlasti bližnjih ter osebno uresničevanje smisla v trpljenju. Človek z zgrešenim stališčem v nekem trenutku rine v propad. Če najdemo "rešilni pas" pa s svojo kljubovalno močjo duha ostajamo nad vodo svojega trpljenja. Že omenjeni psiholog Viktor Frankl je dejal: "Kako pogosto šele razvaline omogočijo pogled v nebo." In to ni modrovanje psihologa izza pisalne mize, temveč človeka, ki je na svoji koži preživel pekel nacističnih uničevalnih taborišč. Veliko trpljenja je neogibnega, veliko pa je povsem nepotrebnega. Zlasti se zdi nepotrebno trpljenje, ki ga povzočamo drug drugemu ali sami sebi. Iščimo smisel svojega življenja in tudi trpljenja, ko nas zadene. V veliko pomoč nam je pri tem prav vera, močan ogenj duhovnega plamena, ali pa le majhna iskra, ki tli v naši duši.
Povabljeni k poslušanju celotnega pogovora s prof. dr. Jožetom Ramovšem v oddaji "Za sožitje". Naslednja oddaja bo na sporedu 23. aprila ob 20-ih.
