Nadškof msgr. Marjan Turnšek
2. dan radijskega misijona: Verujem v enega Boga, ki je Oče in Stvarnik
Radijski utrip
Drugi dan radijskega misijona je z nami mariborski nadškof metropolit dr. Marjan Turnšek. V vseh treh pogovorih razmišlja o uvodnem stavku veroizpovedi: Verujem v enega Boga, Očeta vsemogočnega, Stvarnika nebes in zemlje, vseh vidnih in nevidnih stvari.
Ko se Jezus pri izviru Jordana »postavi» med oltarje poganskih oltarjev in povpraša učence, kaj o njem mislijo ljudje in kaj mislijo oni, Peter prvi izpove vero (Mt 16, 13-20) To vprašanje Jezus postavlja tudi nam.
"Ko izpovedujemo, da verujemo, ne mislimo predvsem na nek obrazec veroizpovedi, ampak izrazimo dejstvo, da smo s celoto svojega bivanja v živem odnosu z Bogom," je dejal nadškof Turnšek in dodal: " Ko rečemo, verujem, izpovemo, da smo bitje, ki je po Nekom nošeno nad breznom niča in zla, in ne mislimo najprej na verske resnice, ki jih moramo verjeti, ampak na celoto, na vse in na dejstvo, da smo pri tem življenjskem skoku v brezno, ki mu ne vidimo dna, kar vera gotovo je, izbrali vse in ne niča."
Razložil je, da verujemo v enega Boga: "Razumski temelj vere v enega Boga je prepričanje zdrave pameti, da zadnja temelja vsega, kar obstaja, ne moreta biti dva. Prvi vzrok vsega je lahko samo eden, da je absolutno bitje, popolno bitje, v kakršnega verujemo, ko izpovedujemo Bog, samo eden, sicer bi bilo tisto, kar je za njim še bolj popolno."
Daljnosežne posledice vere v enega Boga v našem življenju so, da spoznavamo veličino in veličastvo Boga, da živimo v zahvaljevanju (vse, kar smo in imamo, prihaja od njega), da za dobro uporabljamo ustvarjene reči, da se zanesemo na Boga v vsaki okoliščini, tudi v nezgodah.
Nadškof Turnšek je v drugem misijonskem pogovoru razmišljal o Bogu, Stvarniku nebes in zemlje, vidnih in nevidnih stvar: "Sam začetek svetega pisma nam izpoveduje, da je Bog Stvarnik. Ker je Stvarnik, mu ne more biti vseeno za nobeno stvar, ki jih je ustvaril: svetlobo, kopno, morje, nebesne stvari, rastline, živali in na koncu človeka." Bog ustvarja z modrostjo in iz ljubezni, svobodno in iz »nič«, ustvarja urejen in dober svet, a ga neskončno presega in je v njem navzoč. Stvarstvo ni ustvarjeno popolno, ampak na »poti« proti poslednji popolnosti. Bog je Gospodar sveta in zgodovine: a so pota njegove previdnost nam nepoznana v celoti.
V tretjem misijonskem pogovoru pa smo slišali, da je naš Bog Oče: "To, da je Bog razodet kot Oče, je nekaj revolucionarnega, da je vsemogočno bitje Oče, zato se v Stari zavezi Bog komaj kdaj imenuje oče. V Novi zavezi pa je to razodetje, da je Bog Oče, bistvo razodetja, ki ga je prinesel Jezus. To, da je oče, pomeni, da želi imeti z nami preproste odnose, kakršni so med otroki in starši."
To, da je Bog oče, nam lepo naslika evangeljski odlomek iz Luka (Lk 15, 11-32). Nadškof je dejal, da sta oba sinova v njem imela napačno podobo o Bogu - o njem sta mislila le slabo, a Bog je nežen in usmiljen oče.
Bog je Oče: ko nam podarja Sina, ko nam odpušča grehe, ko nas vodi v veselje vstajenja, ko nam podarja Svetega duha, ki nas naredi »Božje otroke«; zato nas Jezus, ko uči moliti, vabi, da Bogu rečemo »Oče naš«.
