Nužej Tolmajer
Naš gost: Nužej Tolmajer
Slovenci po svetu Matjaž Merljak
V sobotni oddaji Naš gost smo na tretjo soboto v letu 2013 spoznali predsednika Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik Nužeja Tolmajerja, ki je 11. februarja 2013 prejel Zlati častni znak za zasluge za Republiko Avstrijo. Tolmajer je bil tudi dolgoletni tajnik Krščanske kulturne zveze, ki v letošnjem letu praznuje 60-letnico delovanja. Prizadevanje za ohranitev kulture med Slovenci na avstrijskem Koroškem je stalnica njegovega življenja.
Nužej Tolmajer se je rodil leta 1942 v taborišču v Nemčiji. Ko je bila njegova mama z njim visoko noseča, sestra stara 14 mesecev, je bila namreč družina izgnana kot drugih 300 koroških družin. Oče je šel v nemško vojsko pred tem. Izgnani so bili, ker so v družini slovensko govorili, peli in molili. Mamo je travma, ki jo je doživela ob pregonu, spremljala vse življenje in vsi družinski člani so čutili vsako njeno razburjenje ob človeku v uniformi.
Domov na Rádiše v Spodnjih Rutah so se vrnili leta 1945, nekaj let za njimi se je vrnil še oče in nato so začeli obnavljati domačijo. Kasneje so se rodili še dva brata in sestra. Doma so veliko prepevali, tudi triglasno. Oče sicer ni pel, jih je pa podpiral. Nužej je začel peti tudi v župnijskem in šolskem in že leta 1951 je nastopil na odru v opereti Miklavž prihaja. Tega jih je učil Rudi Knez, ki se je kasneje izselil v Cleveland.
Oče je otroke doma uvajal v branje in Nužeja je vpisal v orglarsko šolo na Kamen, ki so jo vodil salezijanci (dr. Cigan, Mihelič), ki so mlade vcepili v duhovno in kulturno sceno. Z zborom so nastopali v okviru katoliške mladine, tudi v Nemčiji in tudi v Sloveniji. Domači zbor - ki je bil hkrati cerkveni in posvetni - je bil prioriteta, a se je pridružil tudi zboru Gallus, ki ga je leta 1960 ustanovil France Cigan, ki je gostoval tudi pri rojakih po svetu: Argentina, Severna Amerika ... Spoznal je njihovo veliko delo za ohranjanje slovenstva.
Od leta 1966 je bil tajnik Krščanske kulturne zveze, ki je zrasla iz skromnih začetkov. To delo je opravljal 38 let in pri tem delu je bil veliko med ljudi na terenu. Zato je trpelo družinsko življenje, za to je hvaležen žal že pokojni ženi, vesel pa je, da so otroci vključeni v versko ali kulturno življenje v slovenski skupnosti.
Nužej Tolmajer je spregovoril tudi o skladbi Rož, Podjuna, Zilja, ki je svojevrstna koroška himna. Avtor besedila je župnik Janko Mikola iz Loč, uglasbil ga je Pavel Kernjak. Soavtor besedila je kmet iz Sel, Janko Olip. Napisana je bila na predvečer pogreba župnika Vinka Poljanca - prve žrtve nacizma. Na pogrebu je niso upali prebrati zaradi nacistične cenzure.
Od Slovenije so želeli strokovno pomoč na glasbenem in gledališkem področju. Bali so se ideološkega vpliva mentorjev na skupine, a do tega ni prišlo. Gledališka in kulturna dejavnost je zelo živa tudi med mladimi, to je zasluga mentorske pomoči iz Slovenije.
Nužej Tolmajer je zdaj predsednik Narodopisnega inštituta Urban Jarnik. Njegova naloga je ohranjanje starih ljudskih pesmi. Dr. Cigan je začel s tem delom. Če bi pesmi ne bile zapisane, bi šle v pozabo. Hranijo se arhivu narodopisnega inštituta v Ljubljani. Nato so začeli zapise hraniti tudi na Koroškem, pa tudi širili so med ljudi s knjigami, zgoščenkami in notnim gradivom. Po njem radi segajo tudi mladi.
Čeprav je upokojen, je še vedno dejaven in še vedno pol načrtov.
