Naša gostja: Majda Kovačič Cimperman

| 09.03.2013, 18:05

Po Mednarodnem dnevu žena smo v oddajo „Naš gost“ povabili uspešno, zadovoljno, življenju predano žensko, ki z vsem srcem ljubi svojo družino, otroke, moža, širše sorodstvo, se z veseljem vsakič znova odpravi na delo, v službo ravnateljice, ki ji je v veselje in izziv. Skupni vtis enournega srečanja z njo je doživetje  njenega neverjetnega optimizma, ki ji ga kljub preizkušnjam v življenju, nihče ne more vzeti. Upanje in vera v dobro ji svetlita prihodnost. Lepo je srečati takšne ljudi, ki kamorkoli pridejo, povezujejo in vtisnejo pečat dobrohotnosti. To in še veliko več je mama, žena, ravnateljica, Majda Kovačič Cimperman.

Kdaj smo uspešni?

Majda Kovačič Cimperman: „Uspešnost dosegamo na najrazličnejših področjih. Za nekatere je uspeh, če dobro uskljajuje družinsko in poklicno življenje, za druge je uspeh, če polje dobro obrodi. Uspehe doživljamo vsak dan in če to opazijo tudi drugi, nas to motivira za nadaljne delo in obveznosti. Nekateri so res bolj nagnjeni k poenotenju, vendar je vsak od nas enkraten in mi, ki delamo v šolah, vidimo iskrivost in toliko edinstvenih kakovosti mladih. V vsakem posamezniku moramo iskati njegovo enkratnost, iskrenost, toplino, ki jo vsak izžareva, če mu le damo priložnost.“

Kako izbirate nove sodelavce?

„Strokovna izobrazba je prvi pogoj. Z vsakim, ki se poteguje za delovno mesto, se pogovorimo. Vprašam vedno, kje se vidi čez pet, deset let. Katere so njegove vrednote in cilji, saj samo tako lahko prepoznamo, kakšna bo prihodnost z njim, tudi v našem kolektivu. Izjemno pomembno je, da dobimo v kolektiv tiste, ki bodo za naše otroke naredili največ dobrega in bo klima v kolektivu, kljub prihodu novega sodelavca, še naprej pozitivna in povezujoča. Več vrednot je ključnih, ki jih mora imeti oseba. Spoštovanje, iskrenost, sposobnost komunikacije z vsemi, da je ta spontana in da so pripravljeni priskočiti na pomoč in ne da se iščejo samo pomankljivosti.“

Kaj menite o pomislekih nekaterih, da šola preveč informira in premalo vzgaja?

„Zagotovo je devetletka prinesla določene spremembe. Veliko več je podatkov, vendar je od vsakega pedagoga posebej odvisno, koliko bo v svoj učni proces vnesel tudi vzgojne note. Na naši šoli je zelo pomebna ta vzgojna komponenta in predvsem zgled. Vsak dan se pogovarjamo z učenci, da vidijo in spoznajo, katere so naše prioritete pri vzgoji.

Družina mi veliko pomeni

„Moja otroka, tudi zdaj v najstniških letih, sta zelo navezana na ožjo in širšo družino. Potrudimo se, da ohranjamo skupne družinske sprehode in pogovore. Da vzdržujemo stik in iskreno vez ter varnost. Vedeti moramo, da današnji otroci odraščajo v povsem drugačnem okolju, kot smo mi. Starši pogosto komunicirajo in se uskljajujejo z otroki preko telefonov. Ko se starši pozno popoldne vrnejo domov, imajo za skupni čas malo časa, včasih ne utegnejo niti sproti pogledati, kaj otroci v šoli pišejo v zvezke, kaj počno. V sklopu naše šole imamo več enot, tudi vrtec in skupaj vsako leto pripravimo več predavanj. Na temo vzgoje pripravimo več predavanj in srečanj, saj je pasti in vzgojnih negotovosti veliko. Predavanja so dobro in lepo obiskana. Torej želja po izobraževanju na tem področju je res velika.“

Pedagoški poklic je feminiziran

„Morda je tako zaradi prenizkega vrednotenja pedagoškega poklica v današnji družbi. Zelo bi bila vesela, če bi lahko v našo učiteljsko sredo sprejeli več učiteljev. Otroci morajo spoznati tako lik moškega kot lik ženske in njun različni pristop k vzgojnemu in pedagoškemu delu. Ženske imamo drugačen pristop kot moški. Naša videnja so iz drugih zornih kotov. Tako, kot imajo moški svoje kakovosti, ki jih ženske ne moremo in jih nikoli ne bomo mogle dosegati. S spoštovanjem in primernim pristopom se dopoljujemo. Tako je prav. Moški si upajo otrokom ponuditi več drznih aktivnosti, kjer smo ženske morda korak nazaj. Vsak spol ima svoje prednosti. Jaz sem rada ženska, tudi moj mož je rad moški in svojo vlogo rad opravlja“.