Pregled pomembnejših konklav

Svet | 13.03.2013, 13:02

Pod drobnogled smo vzeli nekaj konklav, ki so tako ali drugače zaznamovali zgodovino Cerkve.

Najdaljše volitve papeža v vsej zgodovini Cerkve so bile v mestu Viterbo blizu Rima. Začele so se leta 1268 in končale po skoraj treh letih z izvolitvijo Gregorja X. Posledica tega konklava je bila uvedba pravil konklava, kot jih poznamo danes.

Najdaljši konklave v sodobnejši zgodovini je bil leta 1740 in je trajal od 18. februarja do 17. avgusta, torej 181 dni. Končal se je z izvolitvijo Benedikta XIV. V zadnjem krogu je glasovalo 51 kardinalov. Štirje kardinali so v času konklava umrli.

Leta 1758 je konklave, na katerem je bil izvoljen Klemen XIII., trajal od 15. maja do 6. julija, to je 53 dni. Sodelovalo je 45 kardinalov, eden v zadnjem krogu ni glasoval, saj je moral zaradi bolezni pravočasno zapustiti konklave.

Leta 1769 je bil po 94 dneh konklava - trajal je od 15. februarja do 19. maja - izvoljen Klemen XIV. Volilo je 46 kardinalov.

Konklave, na katerem je bil izvoljen Pij VI., se je začel 5. oktobra 1774 in končal 15. februarja 1775. Trajal je 133 dni. V konklave je vstopilo 46 kardinalov, dva sta v času volitev umrla.

Konklave, na katerem je bil izvoljen Pij VII., je bil v španski Valencii, saj je bil Rim takrat pod okupacijo Napoleonove vojske. Konklave je trajal 105 dni - od 1. decembra 1799 do 14. marca 1800. Vanj je vstopilo 34 kardinalov. To je bil tudi zadnji konklave zunaj Rima.

Leta 1823 je bil Leon XII. izvoljen po 27 dneh. V konklavu, ki je trajal od 2. do 28. septembra, je volilo 49 kardinalov.

Leta 1829 je konklave, na katerem je bil izbran Pij VIII., trajal 36 dni - od 24. februarja do 31. marca. Sodelovalo je 50 kardinalov.

Na konklavu, ki se je začel leta 1831, je bil za papeža izvoljen zadnji kardinal, ki ni bil škof. Izbral si je ime Gregor XVI. Konklave, na katerem je bil izvoljen, je trajal 51 dni - od 14. decembra 1830 do 2. februarja naslednje leto. Udeležilo se ga je 45 kardinalov.

Krajši konklavi so se začeli z letom 1846. Takrat je bil izvoljen blaženi Pij IX. Za papeža ga je na konklavu, ki je trajal tri dni, od 14. do 16. junija, izbralo 50 kardinalov.

Pontifikat Pija IX. je tudi najdaljši - trajal je 31 let, 7 mesecev in 23 dni. Tudi po najdaljšem pontifikatu je konklave trajal le tri dni - od 18. do 20. februarja leta 1878. Na njem je 61 kardinalov izvolilo Leona XIII., katerega pontifikat je bil tretji najdaljši - trajal je 25 let, 5 mesecev in en dan. Zanimivo je, da so le štirje kardinali, ki so sodelovali na konklavu, na katerem je bil izvoljen Leon XIII., vstopili tudi v naslednji konklave. Še ena zanimivost je, da bi na konklavu leta 1878 lahko prvič sodeloval nekdo, ki ni prihajal iz Evrope, in sicer prvi Američan, povzdignjen v kardinala, newyorški nadškof John McCloskey. A ta je prišel prepozno, da bi sodeloval v konklavu. Prvi neevropejec, ki je izbiral papeža, je bil na naslednjem konklavu baltimorski nadškof, kardinal James Gibbons.

Leta 1903 je 64 kardinalov v konklavu, ki je trajal 5 dni - od 31. julija do 4. avgusta - po sedmih krogih glasovanj izvolilo svetega Pija X. Takrat je v konklave zadnjič neposredno posegel kakšen vladar. Po smrti Leona XIII. je namreč kot prvi kandidat za njegovega naslednika veljal italijanski kardinal Mariano Rampolla. Ko je kazalo, da bo izvoljen, je avstrijski cesar Franc Jožef vložil veto, prepoved izvolitve. Po tem konklavu je bila ta pravica veta ukinjena.

Konklave leta 1914, na katerem je bil izvoljen Benedikt XV., je trajal štiri dni - od 31. avgusta do 3. septembra. 57 kardinalov je opravilo 10 krogov glasovanj. Trije severnoameriški kardinali so ostali zunaj Sikstinske kapele, saj so v Rim prišli prepozno. Je pa takrat v konklavu prvič sodeloval kardinal iz Latinske Amerike, nadškof iz Brazilije Joaquim Arcoverde de Albuquerque Cavalcanti.

Leta 1922 je 53 kardinalov v petih dneh, od 2. do 6. februarja, v sedmih krogih glasovanj izbralo Pija XI. Dva ameriška in en kanadski kardinal so znova ostali zunaj konklava, ker so prepozno prišli v Rim. Pij XI je zato uvedel, da se konklave ne sme začeti prej kot v 15-ih dneh od trenutka izpraznitve apostolskega sedeža. Tako je kardinalom omogočil dovolj časa za prihod v Rim.

V konklave leta 1939, na katerem je bil izvoljen Pij XII., je prvič vstopil voditelj katoliške Cerkve vzhodnega obreda: patriarh Antiohije in vsega Vzhoda Ignacij Gabriel I. Tappouni. To je bil tudi najkrajši konklave v 20. stoletju - trajal je dva dni (od 1. do 2. marca). 62 kardinalov je svetega očeta izbralo po treh krogih glasovanj.

Na konklavu leta 1958, na katerem je bil izvoljen blaženi Janez XIII., so prvič sodelovali kardinali iz Kitajske, Indije in Afrike. Konklave je trajal štiri dni, od 25. do 28. oktobra. 51 kardinalov je papeža izbralo po 11 glasovanjih.

Leta 1963 je 80 kardinalov po treh dneh - konklave je trajal od 19. do 21. junija - in 11 glasovanjih izvolilo Pavla VI.

Leta 1978 je bil prvi konklave, na katerem niso sodelovali kardinali, starejši od 80 let. Konklave je trajal 2 dni, od 25. do 26. avgusta. 111 kardinalov volivcev je po štirih krogih glasovanj izbralo Janeza Pavla I. Tistega leta je bil še en konklave, saj je pontifikat Janeza Pavla I. trajal le 33 dni. 111 kardinalov volivcev je znova volilo papeža od 14. do 16. oktobra. Po osmih krogih glasovanj so izbrali blaženega Janeza Pavla II. Letu 1978 pravimo tudi „leto treh papežev“.

Benedikt XVI. je bil leta 2005 izvoljen v četrtem krogu glasovanj. Konklave je trajal dva dni - od 18. do 19. aprila. Sodelovalo je največ kardinalov volivcev - 115.

Tokratni konklave je prvi po letu 1829, ki poteka v postnem času.