Plut: Med katoliškimi državami samo Slovenija še nima vojaške škofije

Slovenija | 05.03.2013, 14:41

Vojaški vikar Jože Plut se s sodelavci mudi na Slovaškem, kjer praznujejo 10. obletnico vojaške škofije v Bratislavi. Dopoldne so pripravili simpozij, popoldne pa bo slovesna maša v vojaški stolni cerkvi sv. Sebastijana. Duhovna oskrba na Slovaškem sicer poteka že od prve polovice devetdesetih let, 5. marca 2003 pa je po sprejetem mednarodnem sporazumu Sveti sedež ustanovil obrambno-varnostni ordinariat. V Sloveniji takšne škofije še nimamo.

Leta 1986 je papež Janez Pavel II. uvedel ustanavljanje vojaških ordinariatov po vseh katoliških deželah. Do takrat so bili namreč samo vikariati, ki pa niso cerkvene pravne osebe. Države, kjer so vojaške škofije že ustanovljene, so vprašanje odnosa med Cerkvijo in državo uredile na primeren način, je poudaril vojaški vikar Jože Plut. Ker gre za pastoralo ljudi posebnih kategorij, za ljudi, ki so pogosto zelo razseljeni, se namreč zanje ustanovi posebna škofija in potem tudi župnija. „In v tem pogledu jim gre Cerkev na roke. Namreč drugi vatikanski cerkveni zbor je lepo rekel, da je človek pot Cerkev. S tem korakom se želi Cerkev približati vojaškim osebam in njihovim družinam. S tem pokaže tudi globoko spoštovanje do vojaškega ali pa policijskega poklic“, je povedal dr. Jože Plut, ki je dodal, da imajo vojaški ordinariat vse tradicionalno demokratične države in nekdanje komunistične države, kjer je vsaj en del prebivalstva katoličanov, razen Slovenije. „Tudi v takšnih državah, kjer se nam zdi malo nenavadno, v Latviji imajo vojaški ordinariat, tudi v Bosni imajo že tretje leto vojaško škofijo. Slovenija je edina država, kjer je katoliško prebivalstvo v večini, ki pa vojaško obrambnega vikariata še nima.“

Glede prihodnosti je Plut optimističen, da bi tudi v Sloveniji dobili vojaško škofijo. „Sam ne vidim razloga, zakaj bi to ne bilo, razen morda kakšnega ideološkega s kakšne strani. Mislim, da je Slovenija po 22-ih letih toliko že demokratična, da bomo to razumeli in imeli toliko širine ter priznali katoličanom pravico, da tudi soorganizirajo svoje versko življenje tako kot predvideva ravnanje Cerkve in organiziranost povsod po svetu.“

Po Plutovih besedah s tem ni nič ogrožena država, ampak ravno obratno. S tem bi se uresničila samo ena od temeljnih človekovi pravic o izpovedovanju svoje vere osebno in javno.