Pogled rojakov na Slovenijo: Ivo Jevnikar in Riccardo Ruttar

29. 03. 2013, 10:18 Matjaž Merljak

Stikov med matico in zamejstvom je veliko, še posebej od kar ni več mejnih kontrol. A zamejci v Italiji so razočarani nad neizobraženostjo Slovencev glede dogajanja v zamejstvu. Tržaški novinar Ivo Jevnikar je na strokovnem posvetu Ko ni več meja dejal, da smo še vedno v prehodnem obdobju, zato smo v zamejstvu in v matici odgovorni za skupni nadaljnji razvoj.

Ivo Jevnikar je zamejski novinar in javni delavec. Od leta 1980 deluje v uredništvu RAI, v slovenskem oddelku v Trstu, je namestnik glavnega urednika. Posveča se zgodovini, je predsednik knjižice Dušana Černeta v Trstu, kjer razpravljajo o perečih vprašanjih slovenstva v Trstu in Italiji. Prav tako je član paritetnega odbora za izvajanje zaščitnega zakona.

„Od kar ni več mejnih kontrol, se je marsikaj spremenilo v stikih med matico in zamejstvom v Italiji,“ meni in dodaja: „Stiki so se sprostili, manj je samocenzure, ni več stikov oblasti. Danes je vsak posameznik prost, da išče stike v matici. Tega je v tržaški pokrajini objektivno veliko, ne le na področju kulture in športa, ampak tudi na drugih in to je bistveno za ustvarjanje skupnega prostora.“

Izrazil je tudi pomislek ljudi v zamejstvu, da se Slovenija manj zanima zanje kot stara Jugoslavija. Ob vseh ustanovah, ki se objektivno prizadevajo za dobrobit zamejstva, še najbolj občuti probleme, tisti, ki jih čuti na svoji koži.

Kako pomagat, da bi zamejec povedal svoje mnenje in predloge? Ivo Jevnikar pravi: „Predlog je izvoljen član v državnem zboru, ki bil v stiku s problematiko v komisijah in odborih z vsemi zakoni, kajti vsak zakon je na nek način povezan z zamejstvom. Treba bi bilo pospeševati prisotnost zamejcev v komisijah odborov, ki so vsenarodnega pomena.“

Po besedah Iva Jevnikarja so v zamejstvu prizadeti in razočarani nad neizobraženostjo Slovencev glede dogajanja v zamejstvu. „Tudi v manjšini je danes narodna zavest drugačna, tudi jezikovno znanje peša. Tudi narodnostna večina je spremenila stališče do Slovencev in Slovenije, je pa narasla 'siva cona', kjer je narodna zavest medla, veliko je mešanih zakonov, navezanost na glavnino slovenskega naroda se je spremenila. Med mladimi je zelo malo manjvrednostnih kompleksov, včasih se je to čutilo recimo tako, da ni so upali govoriti slovensko na avtobusu,“ je še dejal na simpoziju, ki je obravnaval to tematiko.

Riccardo Rutar iz Beneške Slovenije je poučeval na osnovnih šolah v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini, leta 1979 diplomiral s tega področja, zaposlil se je pri SLORI - Slovenskem raziskovalnem inštitutu s sedežem v Čedadu. Dejaven je v kulturnih društvih in publicistiki.

Na simpoziju je dejal, da so Beneški Slovenci manjšina v manjšini - zanemarjen kot Italije: „Zgodovina Benečije sloni na večstoletnem oddaljevanju, ki se je po drugi svetovni vojni pospešilo in to je proces, ki mu ni videti konca. Danes manjka zavednosti. Benečansko prebivalstvo med sabo ločeno in skregano. Večina občinskih oblasti je protislovenska. To je sad italijanske politike, pa tudi zavedni Slovenci zgrešili in so preveč moči potratili za notranje prepire.“ Dejal je še, da je Benečija sredi grozečih valov.

Strokovni simpozij Ko ni več meja s podnaslovom Slovenija - duhovna domovina vseh Slovencev je Svetovni slovenski kongres pripravil 11. decembra 2012 v svojih prostorih v Ljubljani.