Robert BožičRobert Božič
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović
Pokojni Tine Debeljak ml. (foto: Svobodna Slovenija)
Pokojni Tine Debeljak ml.

V večnost je odšel Tine Debeljak ml.

| 14.03.2013, 14:34 Matjaž Merljak

Ponedeljek, 11. marca 2013, je bil žalosten za slovensko skupnost v Argentini, posebej pa še za naš tednik. V dopoldanskih urah je postopoma pronicala med rojake žalostna vest, da je po daljši bolezni nenadoma umrl Tine Debeljak mlajši. Bil je vsestransko aktiven in kot kulturni delavec in vzgojitelj pustil globoko sled v naši skupnosti.

Pokojni Tine je bil rojen 25. avgusta 1936 v družini dr. Tineta Debeljaka in gospe Vere Remec. Njegovo otroštvo je kruto prizadela vojna, saj je oče moral leta 1945 bežati pred komunizmom in je mati s tremi otroci (sinom Tinetom, ter hčerkama Meto in Jožejko) ostala sama sredi sovražne povojne družbe. Družina se je znova sešla v Buenos Airesu leta 1954.

Tukaj se je Tine, ki je že v Ljubljani dokončal klasično gimnazijo, aktivno vključil v izseljenske dejavnosti. Vse ga je veselilo, najbolj pa družba vrstnikov. Zato je takoj vstopil v Slovensko katoliško akademsko društvo, v katerem je bil odbornik in pozneje tudi predsednik. Bil je vesele narave in nedvomen »starosta« znanja in duhovitosti.

Tine Debeljak ml.
Tine Debeljak ml. © Svobodna Slovenija
Že mlad se je navdušil za gore in bil član in odbornik buenosaireške sekcije Slovenskega planinskega društva. Vsako poletje je več tednov, včasih celo mesecev, preživel v ljubljenih Bariločah. Ni bilo prijaznega kotička v bariloškem pogorju, ki ga Tine ne bi poznal.

Vključil se je v gledališko dejavnost. Bil je član Slovenskega gledališča Buenos Aires, nastopal v raznih igrah, sodeloval pri recitacijah, pa tudi prevajal in pisal odrske nastope. Pripravil je več besedil za naše spominske proslave in tudi prizore ob raznih priložnostih. Naj posebej omenimo besedilo za avdiovizual Popotnik, ki ga je spisal za proslavo ob 15 obletnici SKADa. Rad je priskočil na pomoč s svojim znanjem in izkušnjo na vsako prošnjo naših krajevnih domov, kot lektor, pisatelj ali vsestranski sodelavec.

Bogastva svojega znanja in kulture pa ni ohranjal le zase. Rad ga je podajal mlajšim generacijam. Trideset let je poučeval kot profesor na Slovenskem srednješolskem tečaju ravnatelja Marka Bajuka v Buenos Airesu. V sklopu tega tečaja je bil pobudnik in začetnik abiturientskih potovanj, ki jih je imenoval RAST (Roj abiturientov srednješolskega tečaja). Prve je usmeril v ljubljene Bariloche. S petošolci je tudi pripravljal sedaj že uvedene almanahe. Kar trinajstim letnikom je botroval kot predmetni profesor, mentor in urednik.

Zavzet kulturnik, je bil član in odbornik Slovenske kulturne akcije, kjer je vodil znanstveni in jezikoslovni oddelek. Več let je tudi urejal njeno kulturno revijo Meddobje in sodeloval pri informativnem biltenu Glas. Bil je tudi predavatelj pri kulturnih večerih SKA in govornik na Slovenskih dnevih, obletnicah in drugih prireditvah. V Sloveniji je sodeloval pri simpoziju o pokojnem očetu, ki je potekal v rodni Škofji Loki.

Pokojni Tine je bil čuteča duša, ki je našel izhod svojim čustvom v poeziji. Objavljal je v raznih medijih, bistveno v tedanji Mladinski vezi in v Meddobju. Izdal je pa tudi dve pesniški deli: Pesmi iz pampe (skupaj z Vinkom Rodetom) v okviru Mladinske vezi; ter Prsti časa, knjiga, ki je izšla v založbi Slovenske kulturne akcije.

Ko je tudi med nami potekal referendum za samostojno Slovenijo, je Tine vse glasovnice osebno ponesel v Ljubljano in jih tam slovesno predal volilnim oblastem.

Najbolj pa je Tine izstopal na področju časnikarstva. Že kot mlad študent je bil soustanovitelj in dolga leta sodelavec Mladinske vezi, pri kateri je okoli sebe zbiral vrsto mlajših sodelavcev, ki so bili potem pomembni kulturni dejavniki v slovenski skupnosti.

Kmalu ga je na tem mestu opazil g. Miloš Stare, ustanovitelj in lastnik našega tednika, in ga povabil k sodelovanju pri Svobodni Sloveniji. Ko je zaradi smrti celotne »stare garde« tednik zašel v težave, je prevzel vodstvo in bil nad dvajset let glavni urednik lista. Ko mu bolezen ni dovolila nadaljnjega urejevanja je, kljub zdravstvenim težavam, še naprej sodeloval kot izvedenec za slovensko politiko. Šele smrt ga je dokončno ločila od uredništva.

Za vse svoje delo in zasluge je leta 2006 prejel priznanje Zedinjene Slovenije.

Pokojni Tine je bil poročen s kulturno delavko in sedanjo predsednico Slovenske kulturne akcije, dr. Katico Cukjati. Tudi skupaj sta aktivno posegala v življenje slovenske skupnosti.

Slovo od pokojnika je potekalo v torek 12. marca popoldan in zvečer v Slovenski hiši; in v sredo 13., ko je bila v cerkvi Marije Pomagaj darovana žalna sv. maša. Vodil jo je pokojnikov svak župnik Franci Cukjati, ob asistenci delegata dr. Jureta Rodeta, Danija Vrečarja in Francija Urbanije. Priložnostni poslovilni nagovori so bili zadnja zahvala skupnosti in priporočilo, da bi ga Bog obilo nagradil za vse njegovo delo.

Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic) Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic)

Bruseljski odmevi na brezno pod Macesnovo gorico

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...

Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay) Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay)

Kriza učiteljstva kaže krizo smisla

Evropa ne ve, bi šla naprej - v tem kar si je zgradila v zadnjih štirih tisoč letih, ali bi se vsula same vase, proti vsemu - od evtanazije do uničevanja družine, je izrekel prof. dr. Jože Ramovš, ...